Kaj uteleša ubesedena zamisel
Kaj je
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel
Vse,
kar je utelešeno/udejanjeno/materializirano,
je vedno in absolutno najprej obstajalo kot zamisel –
tudi zamisel o Domorodni Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel.
Zanimivo je, da pri nas – na zemlji tradicionalnih slovenskih dežel – »zori« zamisel o domorodni skupnosti na naših tleh že mnogo let v »kar nekaj glavah«. Skupaj smo prepričani, da so trenutne okoliščine več kot »ugodne«, da zaključimo proces zorenja in se skupaj – zliti v eno srce – posvetimo udejanjanju/materializaciji te zamisli.
Prepričanje o ugodnih okoliščinah za zedinjenje src mnogih ljudi, ki smo si na zemlji tradicionalnih slovenskih dežel ustvarili naše domove in kjer nam cvetijo naši rodovi, temelji na mnogih dejavnikih.
Eden je zagotovo psihološki dejavnik, ki iz zgodovinskih izkušenj iz psihotičnih stanj širše družbene skupnosti nakazuje, da ljudje, ki v takih množičnih psihotičnih stanjih ohranijo zdravo pamet, vedno iščejo in poskušajo zgraditi neke vrste »varen pristan ali »prostor« v katerem lahko najdejo podporo, nasvet, znanje ali spretnosti, uteho, predstavljajo zamisli, izmenjavajo informacije, častno prenašajo in/ali izmenjavajo sadove ustvarjalnega dela …
Poslanstvo
Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel je torej
ustvariti tak varen pristan kot vseobsegajoč (multi-dimenzionalen) prostor,
v katerem lahko domorodni ljudje,
ki imajo dom in jim cveti njihov rod na administrativnem teritoriju Republike Slovenije[1],
najdejo podporo, nasvete, znanje ali spretnosti, predstavljajo zamisli,
izmenjavajo informacije, prenašajo in/ali izmenjavajo sadove ustvarjalnega dela …
[1]Namerno nisem želel uporabiti izraza »na zemlji tradicionalnih slovenskih dežel, saj gradimo najprej domorodno skupnost z ljudmi, ki domujemo na administrativnem teritoriju Republike Slovenije.
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel je torej preprosta zamisel, ki se je porodila iz potrebe po neke vrste multi-dimenzionalnem spletišču, ki bo oskrboval ljudi zdrave pameti s prostim pretokom informacij in posledično prostim pretokom in/ali izmenjavo sadov ustvarjalnega dela/življenjske energije.
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel ne pozna ustanovne trgovske listine, saj v taki obliki ni in nikoli ne bo registrirana v trgovski sistem ali »rimski sistem trgovske pravičnosti«.
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel ima izjemen razvojen potencial, ki se skriva v njeni viziji.
Vizija
Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel je torej
oživljati in prebujati ter hkrati negovati in posodabljati
starodavne modrosti naših veličastnih prednikov,
ki kot spomini čakajo,
da jih tukaj in zdaj živeče generacije ustvarjalno posodobimo in
kot »bogovi v plenicah« ustvarimo temeljne pogoje za novo zlato dobo človeštva.
Kako in kdaj se je začelo z
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel?
Danes živeči domorodci se dobro zavedamo, da so se tudi naši prapradedje imeli za domorodce. Zato smo petindvajsetega [25] dne meseca rožnika [6] leta dvajset-dvaindvajset [20-22] na veči na Kureščku v deželi Krajnski javno oklicali Domorodno Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel –DSZSD.[2]
Slovenski domorodci smo in še vedno prebivamo v naslednjih zgodovinsko tradicionalnih slovenskih deželah: Koroška, Štajerska, Krajnska, Primorje, Prekmurje, Beneška Slovenija in Bezjaška Slovenija. Te slovenske dežele so bile stoletja dolgo mednarodno pravdno priznane. Nikdar niso bile razpuščene, zato še vedno obstajajo. Deželo Štajersko smo domorodci oživili in ponovno oklicali štiriindvajsetega [24] dne meseca rožnika [6] leta dvajset-sedemnajst [20-17], deželo Krajnsko četrtega [4] dne meseca listopada [11] leta dvajset-osemnajst [20-18]. Oživitev ostalih dežel pa je v snovanju.
Slovenski domorodci smo s tem dostojanstveno postavljeni na svoje mesto pod svobodnim soncem. Smo vardi/varuhi živih izročil naših prednikov, slovenske ljudovlade in slovenske pravde.
Zahtevamo, da se na administrativnem teritoriju Republike Slovenije upoštevajo mednarodne pogodbe in da se upošteva Razglas Organizacije Združenih Narodov o pravicah domorodnih ljudi [orig. Declaration of UN on the Right of Indigenious People], sprejet trinajstega [13] dne meseca kimavca [9] leta dvajset-ničsedem [20-07] – [A/RES/61/295] – in za katerega je glasovala in ga ratificirala tudi Republika Slovenija – in se domorodne državljane Republike Slovenije obravnava temu primerno.
Vsak, ki se počuti domorodca: Korošca, Štajerca, Krajnca [Gorenca, Dolenca, Notranca, Belokrajnca], Primorca (Istrana, Kraševca, Tržačana, Goričana], Prekmurca in Beneškega ali Bezjaškega Slovenca, lahko to kot svoboden človek potrdi in razglasi s pristopom k Domorodni Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD.
Zedinjeni zmoremo vse!
Kdo je
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel?
Že sama beseda »domoroden« dovolj natančno definira kdo je to. Beseda domoroden je namreč sestavljena iz dveh osnovnih besed:
dom + rod
Domoroden je torej vsak človek, ki ima ustvarjen dom in mu cveti rod v harmoniji z drugimi rodovi na zemlji zgodovinsko tradicionalnih slovenskih dežel.
Moram poudariti, da je naše osredotočenje najprej usmerjeno na domorodstvo znotraj adminstrativnega teritorija Republike Slovenije, saj zaradi mnogih dejavnikov ne želimo zastavljati udejanjanja zamisli preširoko.
Temeljni informacijski stebri ali področja delovanja
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel
Če si iskreno želimo, da je Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel »živ simbiotični organizem«, potem je najbolje, da vklopimo domišljijo in si domorodno skupnost predstavljajmo kot veličastno živo drevo.
Na sliki zgoraj vidimo veličastno drevo – sestavljajo ga deblo, pestro razpleteno vejevje in listna krošnja – ne smemo pa pozabiti tudi koreninskega dela drevesa, ki je prav tako veličastno kot drevo samo. Le celovito – korenine, deblo in krošnja – je drevo veličastno in živo.
Tudi domorodna skupnost mora biti sestavljena kot drevo, če želi živeti kot samostojen živ organizem.
Dovolite mi, da vam na zelo strnjen način poizkušam opisati živo domorodno skupnost s pomočjo analogije z veličastnim drevesom.
Korenine
Duh domorodne skupnosti
Nedvomno je jasno radovednemu slovenskemu človeku, da so njegovi veličastni predniki ustvarjali v miru in svobodi in da so spomini na njih povezani s tisočletno zlato dobo človeštva. To zgodbo govorijo staroselske/starovedske mitološke in kozmološke alegorične zgodbe pa tudi mnogi drugi viri.
Ti spomini delujejo kot živa knjižnica izkušenj naših veličastnih prednikov in telo domorodne skupnosti mora črpati iz teh izkušenj modrosti in znanje, tako da jih sprejme kot hrano (informacijo), predela to hrano/informacijo in jo posodobi zase – za gostiteljsko usmerjene zamisli, ki s s pomočjo čim bolj pristne/izvorne in nepopačene informacije oskrbuje člene domorodnih skupnosti zato, da lahko vsi členi domorodne skupnosti dajo svoj najvišji prispevek celotni zemeljski in tudi onstranzemeljski Božanski stvaritvi.
Podobno kot korenine oskrbujejo deblo in krošnjo z vodo in drugimi hranilnimi snovmi, ki pomagajo listom na vejicah da predelajo druge oblike energije (ogljikov dioksid v kisik), da bi celovito veličastno drevo lahko dalo svoj najvišji prispevek celotni zemeljski in tudi onstran zemeljiski Božanski stvaritvi – če ohranim analogijo z veličastnim drevesom.
Deblo
Možganski trust (ang. Know-How)
Če je smisel »utelešanja« zamisli Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel pristop vsaj 14.976 žensk in moških, ki imajo dom in jim cveti rod na administrativnem teritorialnem področju Republike Slovenije, potem je človeku zdrave pameti jasno, da bo velika večina teh ljudi najprej samo nemih opazovalcev, ki bodo k domorodni skupnosti pristopili zaradi negotovosti ali strahu in samoohranitve/samoobrambe (takšno je trenutno psihično, duševno in duhovno stanje velike večine ljudi – prepričan sem, da temu ne bo dolgo več tako).
Le peščica izmed množice je tista, ki lahko v izrednih in vojnih okoliščinah/razmerah, tvori ustvarjalno deblo domorodne skupnosti v smislu poganjanja hranilnih sokov iz koreninskega sistema kot tudi krošnje.
Kaj so ti hranilni sokovi, ki naj hranijo domorodno skupnost?
To so vizije, zamisli, strategije …
Tak »možganski trust« , sestavljen iz na primer 144 x 2 žensk in moških, živečih na naših tleh, bi z lahkoto imenoval »vitezi okroglih omizij« (12 x 24 omizij).[3]
Omizja, kjer se oblikujejo ustvarjalne zamisli in uteleša duh domorodne skupnosti, torej skupaj tvorijo deblo domorodne skupnosti. Omizja so namreč tista, ki domorodno skupnost ljudi oskrbujejo z navdihom in po načelu korespondence ali vzajemnega delovanja ali sodelovanja pa domorodna skupnost udejanja/materializira integriteto verodostojnega, odgovornega in častnega obnašanja, ravnanja, delovanja in vedénja – kot deblo oskrbuje krošnjo s hranilnimi snovmi in le-ta po načelu iste korespondence oskrbuje deblo kot tudi korenine .
Omizja so tista, ki tvorijo ustvarjalne zamisli, ki kot glavne in najmočnejše veje poženejo iz samega debla. Te ustvarjalne zamisli morajo prispeti do vsake domorodke in domorodca v čimbolj izvorni/nepopačeni obliki in prostovoljno/brezplačno – podobno kot morajo hranilne snovi v prostovoljnem sodelovanju ali simbiozi iz debla prispeti do vsake manjše vejice in vseh listov , če želi veličastno drevo živeti.
[3]V odgovorih sem se ustvarjalno »poigral« s števili – seveda ima vsaka igra svoj globok smisel.
glavne drevesne veje
Temeljni informacijski stebri ali področja delovanja
meljne informacijske stebre, ki omizja obogatijo s poslanstvom, smo v Pristopnici k Domorodni Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel imenovali »področje delovanja« kot v sliki spodaj.[4]
[1] Kasneje bom strnjeno in v nekaj stavkih opisal vsako izmed področij.
[4]Kasneje bom strnjeno in v nekaj stavkih opisal vsako izmed področij.
Prepričan sem, da bi presegel namen strnjenosti in enostavnosti odgovorov, če bi informacijske stebre – in z njimi povezano decentraliziracijo informacije in posledično izmenjave sadov ustvarjalnega dela – ali področja delovanja opisoval s posebnim poudarkom. Nenazadnje bi samo za točko 1 – pravda zelo verjetno porabil prostora za več knjig.
Vsi informacijski stebri – če seveda želimo, da so »živi« – morajo delovati kot deluje veličastno drevo. Glavne veje lahko obrodijo spletišče vejevja, ki na koncu pokaže vso svojo veličino v veličastno bogati krošnji. Nekatere veje pač iz neštetih vzrokov ne zmorejo obroditi tako bogato. Nekatere izgledajo kot odmrte pa naslednje leto spet poženejo skozi sebe življenje. Nekatere zares odmrejo. Nekatere se zlomijo.
In veličastno drevo je veličastno ravno zaradi neizmerne bogatosti tega, kar ga oživlja in življenjski zgodbi, ki kaže na neverjetno modrost, ki ga krasi in na mogočnost njegovega Božanskega bitja.
Opis informacijskih stebrov in informacijske logistike bo zelo strnjen – z veseljem bom sproti odgovarjal na vaša dodatna vprašanja.
1 – pravda
Pravda je izviren slovenski izraz, ki je nekoč pomenila:
- trgovsko pravo;
- istino;
- postavo;
- pravičnost;
- pravico;
- izrek o pravici (pravdo dati, pravdo reči);
- sodni zbor, sodišče;
- sejo starešinstva;
- pravdni postopek, proces.
Dejstvo je, da besedi pravda in pravo, ne spadata v isto polje delovanja – če sem bolj natančen – polje izmenjave sadov ustvarjalnega dela oziroma energije med ljudmi.
Seveda bi človek »na prvo žogo« rekel, da je to logično, saj je pravda nekaj, kar se je kot sistem Božanske pravičnosti uporabljalo pri izmenjavi sadov ustvarjalnega dela med našimi predniki pred mnogimi stoletji.
To seveda drži. Zato je potrebno tak sistem Božanske pravičnosti najprej doumeti v njegovi vitalni življenjski modrosti, seveda ohraniti to modrost ter jo posodobiti za udejanjanje v današnjih »norih časih«.
Na drugi strani je pravo, ki je tridimenzionalno igralno trgovsko spletišče, ki bi ga lahko pravilno imenovali rimski sistem trgovske pravičnosti.
Tudi ta trgovski blodnjak moramo dobro spoznati, kajti pravda ali Božanski sistem pravične izmenjave sadov ustvarjalnega dela ali življenjske energije čaka šele naše prihodnje rodove takrat, ko bomo iz tega trgovskega blodnjaka uspeli izvleči ključni obliki lastnine, ki sta nevede (in seveda s prevaro epskih razsežnosti) vloženi v njih.
Hočeš – nočeš (če seveda iskreno mislimo, ko govorimo, da si želimo bistevene vsesplošne spremembe) moramo zato briljantno odigrati to »poker partijo«.
In domorodstvo v smislu tudi trgovskega igranja predstavlja veliko igralno priložnost- več o tej priložnosti pa seveda v sklopu skorajšnjih zoom delavnic.
2 – omika
Omika je izviren slovenski izraz, ki ga uporabljamo namesto tujke kultura, ki dejansko pomeni kult-Ura oziroma kult starodavnega mesta Uhr.
3 – zdravilstvo
Zdravilstvo obsega tako sodobne zdravstvene posege in tehnike, kot tudi starodavne oziroma domorodne tehnike in načela zdravljenja.
4 – šolanje
Rodovno šolanje je izjemno pomemben steber DSZSD. Zajema najmlajšim rodovnim členom prijazne oblike šolanja in nabiranja potrebnih življenjskih izkušenj, da bodo lahko naši najmlajši rodovni členi živeli v integriteti verodostojnega, odgovornega in častnega delovanja, obnašanja, ravnanja in vedénja.
Šolanje zajema tudi prijazne oblike šolanja odraslih, da bomo lahko dober vzgled najmlajšim.
5 – sooskrba
Sooskrba je širši pojem od samooskrbe, saj se nanaša tako nanjo, kot tudi na oskrbo drugih soljudi, ki se ne morejo samooskrbovati.
6 – zaščita
Zaščita je pojem, ki obsega obrambo, vardo in zaščito. Obsega torej tudi narodno zaščito ter vardevanje ljudi in premoženja v primeru naravnih nesreč in v vojnih razmerah.
V to polje je integrirana tudi trgovska igralna strategija v primeru razglašenih vojnih ali izrednih razmer na administrativnem tertoriju Republike Slovenije.
7 – gospodarnost
Gospodarnost je širši pojem od gospodarstva (ekonomije), saj dejansko pomeni razumno gospodarjenje, ki ne daje poudarka dobičku, marveč temelji na preudarnem oziroma varčnem ravnanju z zemeljskimi viri in surovinami ter na kakovosti, uporabnosti in dolgi življenjski dobi izdelkov.
8 – okoljevarstvo
Ni potrebno posebno tolmačenje tega širokega polja delovanja.
9 – tehnologija
Širiko področje delovanja v smeri novih – okolju prijaznih, čistih in uporabe prostih (brezplačnih) – tehnologij.
10 – občevanje
Občevanje je izvirna slovenska beseda, ki pomeni enako kot tujka komuniciranje.
Krošnja
Členovija prebujenih in poduhovljenih ljudi
Vsak domoroden človek s Pristopnico k Domorodni Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel je istovreden člen te skupnosti, kar pomeni, da je čisto vsak člen deleže iste duhovne podpore Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slevenskih Dežel in ima isto podporo omizij v udejanjanju zamisli, če je seveda v zameno pripravljen to isto domorodno skupnost obdarovati s svojimi talenti, spretnostmi in neštetimi drugimi oblikami darov.
Taka simbioza ali popolna vzajemnosti delovanja in/ali izmenjave življenjske energije se lahko zgodi samo takrat, kadar je podprta z energijo Božje Ljubezni.
Ko to pišem, sem se spomnil knjige, ki sem jo prebral pred precej leti – prazaprav mi je pomagala odpreti popolnoma nov in bistveno bolj celovit pogled na svet okoli sebe in v sebi.
Rad bi, da vam ugleden duhoven mojster z besedami naslika energijo Božje Ljubezni prav iz poglavja v tej knjigi:
MikhaÏl Naimy
Mirdadova knjiga; svetilnik in pristan
Založba Ganeš, 1999
11. Poglavje
LJUBEZEN-JE-BOŽJI-ZAKON
Ljubezen je božji zakon. Živite zato, da bi se naučili ljubiti. Ljubite zato, da bi lahko živeti. To je edina naloga, ki je zastavljena človeku.
In kaj je ljubezen za ljubimca drugega, kot da za vedno sprejme vase ljubljeno, s čimer dvoje postane eno?
In koga oziroma kaj naj bi človek ljubil? Naj si morda izbere list na drevesu življenja in mu podari svoje srce? Kaj pa veja, ki nosi ta list? Kaj pa deblo, ki drži vejo? Kaj pa lubje, ki varuje deblo? Kaj pa korenine, ki nahranjujejo lubje, deblo, veje in listje? Kaj pa zemlja, ki objema korenine? Kaj pa sonce, morje in zrak, ki oplajajo zemljo?
Če je listič na drevesu vreden vaše ljubezni, koliko bolj je je vredno drevo v svoji celoti? Ljubezen, ki si od celote izbere en sam delec, se sama vnaprej obsodi na trpljenje.
Če želite, da bo vaše drevo obrodilo sladke in dišeče plodove, če želite, da bo vedno krepko in zeleno, pazite, s kakšnim sokom hranite njegove korenine.
Ljubezen je sok življenja, sovraštvo pa izcedek smrti.
Rumen list na vašem drevesu življenja je zgolj list, ki mu je ljubezen pokazala hrbet. Ne grajajte rumenega lista.
Izsušena veja je zgolj veja, zakrnela zaradi pomanjkanja ljubezni. Ne grajajte izsušene veje.
Gnil sadež je zgolj sadež, napojen s sovraštvom. Ne grajajte gnilega sadeža. Raje pograjajte svojo slepo in skopo srce, ki je pripravljeno obdarovati s sokom življenja samo nekatere in bi ga večini najraje odreklo, s čimer pa bi ga odreklo tudi sebi.
Če ne ljubiš sebe, ne moreš ljubiti ničesar. Noben jaz ni resničen, razen vseobsegajočega Jaza. Ker bog ljubi sebe, je potemtakem v celoti ljubezen.
Nimate prijateljev, dokler enega samega človeka štejete za sovražnika. Kako naj bo srce, ki daje zavetje sovraštvu, varen dom za prijateljstvo?
Ne poznate veselja ljubezni, dokler je v vašem srcu sovraštvo. Če bi s sokom življenja hranili vse stvari razen drobcenega črva, bi vam prav ta drobni črv zagrenil življenje. Kajti kadar ljubite karkoli ali kogarkoli, v resnici ljubite edinole sebe. Tudi kadar sovražite karkoli ali kogarkoli, sovražite edinole sebe. To, kar sovražite, pa je neločljivo povezano s tem, kar ljubite, kakor sprednja in zadnja stran kovanca. Če želite biti iskreni do sebe, potem morate vzljubiti, kar sovražite, in kar sovraži vas, preden vzljubite, kar vam je ljubo, in kar ljubi vas.
Ljubezen ni vrlina. Ljubezen je nuja; mnogo večja od kruha in vode; mnogo večja od svetlobe in zraka.
Ne iščite povračila za ljubezen. Ljubezen je zadostno povračilo za ljubezen in sovraštvo je zadostna kazen za sovraštvo.
Ljubezen niti ne posoja niti si ne izposoja; ljubezen niti ne kupuje niti ne prodaja; kadar pa daje, da vse, kar ima; in kadar jemlje, vzame vse. Ko vzame, da. Ko da, vzame. Zato je vedno enaka – danes, jutri in za vekomaj.
Kakor mogočna reka, ki se izlije v morje in jo morje vsakič znova napolni, se morate izliti v ljubezni, da vas bo lahko vedno znova napolnila. Mlaka, ki hoče zadržati dar, ki ji ga daje morje, se sčasoma usmradi.
V ljubezni ne obstaja »več ali »manj«. Brž, ko poskusite ljubezen oceniti in izmeriti, se vam izmuzne in pusti za seboj grenke spomine.
V ljubezni prav tako ne obstaja »sedaj« in »potem«, kot tudi ne »tukaj« in »tam«. Vsaka doba je prava doba za ljubezen. Vsak kotiček je pravšnji prostor za ljubezen.
Ljubezen ne pozna ne meja ne ovir. Ljubezen, ki jo zadržuje najmanjša pregrada, še ni vredna svojega imena.
Pogosto vas slišim govoriti, da je ljubezen slepa, s čimer menite, da pri temu, ki ga ljubite, ne morete videti nobene napake. Tovrstna slepota je vrhunski vid.
Ko bi bili vsaj vedno tako slepi, da v ničemer ne bi videli nikakršne napake.
Ne, oko ljubezni je jasno in ostro. Prav zato ne vidi nobene napake. Ko bo ljubezen zbistrila vaš vid, ne boste videli ničesar, kar ne bi bilo vredno vaše ljubezni. Samo slabovidno, neljubeče oko je vedno zaposleno z iskanjem napak. Toda napake, ki jih najde, so vedno njegove lastne napake.
Celo vaše telo, čeprav je videti minljivo, bi se gotovo lahko postavilo po robu razpadu, če bi le znali z enako gorečnostjo ljubiti sleherno celico.
Ne, oko ljubezni je jasno in ostro. Prav zato ne vidi nobene napake. Ko bo ljubezen zbistrila vaš vid, ne boste videli ničesar, kar ne bi bilo vredno vaše ljubezni. Samo slabovidno, neljubeče oko je vedno zaposleno z iskanjem napak. Toda napake, ki jih najde, so vedno njegove lastne napake.
Ljubezen spaja v celoto. Sovraštvo razkraja. Ta orjaška in težka gmota prsti in kamenja, ki ji vi pravite Oltarni vrh, bi nemudoma razpadla na kosce, če je ne bi pridrževala roka ljubezni. Celo vaše telo, čeprav je videti tako minljivo, bi se gotovo lahko postavilo po robu razpadu, če bi le znali z enako gorečnostjo ljubiti sleherno celico.
Ljubezen je mir, v katerem odzvanjajo melodije življenja. Sovraštvo je vojna, v kateri parajo zrak okrutne troblje smrti. Kaj vam je ljubše: ljubezen in večni mir? Sovraštvo in večna vojna?
V vas živi vsa Zemlja. V vas žive nebesa in nebeške množice. Zato ljubite zemljo in vse njene rejence, če želite ljubiti sebe. In ljubite nebesa in vse njihove prebivalce, če želite ljubiti sebe.
(str. 75-76)
Zaman molite, kadar nagovarjate kateregakoli boga, razen sebe. Kajti v vas je moč, da privabite, kakor je v vas tudi moč, da odženete.
Zaključna misel
Kakšna je vloga Ljudske Pisarne v DSZSD?
Prepričan sem, da je častno v zaključku strnjeno odgovoriti še na samoiniciativno zastavljeno vprašanje zato, ker ste izvorno izrazili zanimanje za podporo Ljudski Pisarni in je v to zanimanje nekako »vrinjena« zamisel o DSZSD.
Vendarle pa vam je verjetno kristalno jasno, da nobena vzporedna družbena skupnost – niti Ljudska Pisarna – ne more zbrati, evidentirati in primerno arhivirati desettisoč glavo množico ljudi zato, da bi ustvarili mogočne samoobrambne zidove proti masovni psiho-fizični in/ali trgovski orgiji plenjenja.
V tem, svetu še nikoli videnemu samoobrambnemu delovanju, bo Ljudska Pisarna odigrala izjemno pomembno vlogo.
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel in Ljudska Pisarna sta torej neločljivo povezani zamisli, ki delujeta v simbiozi – saj očitno ne ena in ne drugane moreta opravili svojega poslanstva in ne dati najvišjega prispevka temu in vsem ostalim svetovom.
Seveda podobno velja tudi za vsako drugo vzporedno družbeno skupnost ali posameznika – le v simbiotičnem delovanja nas čaka tisto, kar trdimo, da si iskreno želimo:
mir, svoboda, ljubezen, sodelovanje, ustvarjalnost …
Osti jarej
primož
Kako pristopiti k domorodni skupnosti zedinjenih dežel Slovenije – DSZSD
Razglas Združenih Narodov – ZN o pravicah domorodnih ljudstev
Vse pravice pridržane.