Enoten komercialni kodeks
Želim si, da se ne boste ustrašili tega groznega izrazoslovja, ki se uporablja v komercialnem jeziku. Sistematično bomo definirali najrazličnejše komercialne izraze, da se bomo lažje in »varneje« prebijali skozi to nevarno znanstveno-fantastično globoko morje. Košček po koščku bomo dodajali svetlobo v ta multi-dimenzionalen labirint komercialne laži in privida.
Da bo lažje razumljivo, bom kar takoj pokazal, kaj s tem mislim.
Mnogokrat ste že slišali za izraz »kolateral« ali »kolateralno premoženje« ali »kolateralna škoda«.
Izraz kolateralno se uporablja v različnih strokovnih krogih – v zdravstvu (kolateralne/stranske/obrobne kolenske vezi, kolateralna/stranska škoda na pljučih).
Kolateralno pomeni, da je stransko, obrobno, manj bistveno ali pa spremljevalno, npr. kolateralna škoda je škoda, ki nastane ob tem, ko se izvede akcijo za dosego cilja, ob tem pa so tudi negativne strani/posledice te škode, ki pa niso bile načrtovane (lahko pa se jih pričakuje, ker se jim ni mogoče izogniti). Npr. napad na sovražnika, žrtve med civilnim prebivalstvom pa bi bile kolateralna škoda tega napada (ne gre torej za manj bistveno, ampak spremljevalno škodo, ki se ji ni bilo mogoče izogniti).
Pa da ne grem predaleč – izraz kolateral se uporablja predvsem v komerciali/trgovanju. In pri komercialni definiciji tega izraza v čisto znanstveno-fantastičnem svetu transakcij med tovorom na gigantskih fiktivnih komercialnih plovilih (Republika Slovenija je ena izmed takih komercialnih ladij) naletimo na problem, ker se nam niti sanja ne, kaj izraz kolateral v komercialnem svetu sploh pomeni.
Že takoj v začetku samega prevoda definicije iz Black’s Law Dictionary lahko opazite besedno prevaro ali črno besedno magijo. Ubesedena zamisel lastnina je namreč rezervirana za Pra-Izvor/Stvarnika/Boga …
Samo Pra-Izvor lahko izjavi: »Vse, kar obstaja, je moja lastnina, kajti JAZ SEM VSE, KAR JE.«
Kadar boste torej naleteli na izraz lastnina, vedite, da ljudje v komerciali skoraj vedno mislijo na posest – in tudi to tematiko sem podrobno opisal v enem izmed izvajanj.
In ta posest, ki ni drugega kot pravica uporabe neke oblike lastnine, se lahko zastavi kot jamstvo za poplačilo dolga. Tako jamstvo se imenuje kolateral ali kolateralno premoženje.
V sklopu delavnic o mehanizmu za prenos in/ali izmenjavo sadov našega ustvarjalnega dela, ki se imenuje TRUST, pa več o tem, kaj je premoženje. Kako ga definiramo in si ga lahko shematsko predstavljamo?
Na delavnici z naslovom Varovalen sporazum in varovalen interes sem zelo sistematično in slikovito poskušal pojasniti, da je municipalna trgovsko-pomorska igra, v kateri človeštvo izmenjava skoraj vso življenjsko energijo ali skoraj vse sadove ustvarjalnega dela, zelo natančno opisana v Enotnem trgovskem/komercialnem kodeksu (Kodeks častnega trgovskega ravnanja, obnašanja in delovanja) pa tudi v Obligacijskem zakoniku.
Tam so torej zapisana pravila o transakcijah v trgovanju s tovorom na gigantskih komercialnih ladjah.
Transakcija lahko pomeni marsikaj, ampak nas v tem najglobljem komercialnem morju zanima definicija v knjigah črnih urokov – na primer v Black’s Law Dcitionary.
Prevedel sem samo tisti del, ki je zanimiv za naše raziskovanje:
Transakcija
Transakcija je v bistvu pogodba ali sporazum. In Varovalen sporazum je po tej definiciji transakcija in ker je varovalen sporazum, je vsaka naslednja transakcija po podpisu takega sporazuma – varovana transakcija. Seveda boste mnogo več izvedeli o varovanih transakcijah v nadaljevanjih.
Pisna pogodba/sporazum je ZAKON v tej jurisdikciji ali sodni pristojnosti. Pravzaprav je pogodba ZAKON v vsaki komercialni jurisdikciji.
Zato vsakega zaposlenega, ki deluje v komercialnih jurisdikcijah, veže kontrahirna dolžnost ali dolžnost obveznega sklepanja pogodbe.
Ali ima katero podjetje – na primer FURS, POLICIJA, REPUBLIKA SLOVENIJA, INŠPEKTORAT … – z vašo pravno osebo sklenjeno kakršnokoli pogodbo? Seveda nima.
Zato v komercialni interakciji iščejo s pomočjo ustrahovanja, posiljevanja, groženj, ugrabitev … vaše soglasje.
Če želimo res izvrstno poznati uporabno komercialno moč mehanizma A4V in R4V, se moramo dobesedno potopiti v najgloblje kotičke tega komercialnega morja/oceana. Da bomo »živi« prišli tako globoko, bomo najprej morali dobro spoznati ta znanstveno-fantastični ocean.
Če s pomočjo »ulične modrosti« poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj Enoten komercialni kodeks je, bi se moj odgovor glasil:
»UCC je obsežen niz natančnih pravil poslovanja z imaginarnim tovorom na imaginarnih komercialnih ladjah. To je komercialno igralno polje, kjer se iz nič pojavi neki izmišljen zahtevek (kazen, davek, skoraj vsi računi, prispevki …) do kolaterala ali jamstva, ki spet ni nič drugega kot imaginarne številke na računalniških kontih. Seveda je največji problem ta, da se preko teh številk pretaka naša življenjska energija ali sadovi našega ustvarjalnega dela.
Ker je nekaj nastalo iz nič, je logično sedaj povezati, da tudi obe poziciji, ki sta pomembni v odnosu do tega zahtevka, ki se je pojavil – to je pozicija skrbnika in pozicija posestnika – torej tisti ki mora zahtevek poravnati in tisti, ki prejme privilegije iz tega zahtevka – ostajata ob takem zahtevku »prosti/nezasedeni« in zato se začne neusmiljena borba in tekmovanje za posestno pozicijo/položaj (poglejte delavnico Varovalen sporazum in varovalen interes iz petega [5] dne meseca sušca [3] leta dvajset-dvaindvajset [20-22].
Če pogledate sliko 1, boste opazili, da sta spodnji poziciji/položaja nezasedena in mi se bomo s pomočjo paragrafov iz UCC-ja in Obligacijskega zakonika opolnomočili in si zadrževali privilegije, ki jih naše komercialne entitete v tej jurisdikciji držijo – to je posesten položaj (na desni).
Saj se spomnite in že uporabljate:
UCC #1-308 – Vse pravice pridržane
:primož :durjava, A.R.
je že eno izmed takšnih močnih komercialnih orodij.
Obstajajo pa še močnejša komercialna orodja. In »Accepted for Value – A4V« in »Returned for Value – R4V« je zagotovo eno izmed njih.
UCC, ki v 3. paragrafu – prenosniški vrednostni papirji (ang. negotiable instruments) obravnava plačilne pogajalske finančne instrumente, je en vir pojasnila. 8. paragraf – naložbeni vrednostni papirji (ang. investment securities) obravnava naložbene vrednostne papirje (ang. investment securities) in 9. člen varovane transakcije (ang. Secured transactions). Vsi trije paragrafi nosijo ključ za razumevanje komercialnega pobota/poravnave (ang. setoff) in tudi iz komercialnega pobota izvedenega komercialnega postopka/orodja A4v in R4V.
Fraza »sprejeto za vrednost« je slabo opisana v kodnih knjigah črne besedne magije/pravnih slovarjih ali v sodni praksi nasploh.
Začnimo na začetku – kaj pomeni komercialen izraz »sprejetje« in »vrednost« in kako sta povezana s finančnimi instrumenti.
Nadaljevanje sledi
Vse pravice pridržane.