Opomba So-Avtorja k nadaljevanju

Besede nikoli ne označujejo nečesa, kar objektivno JE. To namreč, kar objektivno JE – OBSTAJA, ostane zmeraj neimenovano. JE preprosto to, kar JE. Vedno je človek tisti, ki poimenuje nepoimenovano.

Človek zaradi zelo zelo omejenih možnosti zaznave realnosti, nikoli ne more v celoti spoznati objektivnega RES. Ker ni lastnik objektivnega RES – saj edini, ki lahko reče: »Vse kar obstaja, je moje,« je Bog – ga lahko samo tolmači in je zato So-lastnik/So-Avtor, zato to ni objektivni RES, ampak relativni RES.

Zakaj je to pomembno?

Če iščemo prave odgovore, moramo najprej postaviti prava vprašanja. Torej morajo ta vprašanja izvirati iz Svetega duha oziroma ženskega načela delovanja človekove psihe, ki je ustvarjalnost, vrednotenje, intuicija … Torej morajo biti poduhovljena.

Tudi pri pravu je tako. Kaj je pravo? Kaj je zakon? Kaj je jurisdikcija? …

Če želimo zadovoljive odgovore na ta vprašanja, ki se globoko vtisnejo v človeški umski mehanizem, moramo poznati te idejne zamisli/koncepte. Kajti te besede predstavljajo človekovo individualno tolmačenje tega, kar je RES (namerno ne bom več uporabljal besede resnica. Zakaj ne?). Vedeti moramo, kaj nam v nekem pravnem vsebinskem okvirju želi s temi besedami povedat tisti, ki tolmači.

Da bi razumeli pravo, se morate lotiti študija na popolnoma nekonvencionalen način. Tako kot danes učijo pravo je dokaz, da je namen »Know How-a«, ki stoji za pravnim kurikulumom, da ljudi poneumi in jih čimbolj oddalji od objektivnega RES.

Zato moramo v primeru, če želimo obvladati pravne simbole in pravne izraze, najrazličnejša pravna pisanja, tolmačenja, itd., zelo globoko pobrskati po ezoteričnih modrostih o najbolj osnovnih vprašanjih bivanja in življenja. Zato mora biti bralcu, ki to bere jasno, da se bom v tem pisanju naslanjal na neumrljive filozofske modrosti, tolmačenja metafizičnih pojmov/konceptov/idejnih zamisli, tolmačenja mehanizma za prenos življenjske energije, jezikovne pasti, itd.

Pravo lahko razumemo le, če smo pripravljeni na široko odpreti srce in osvetliti ta fenomen s kar največ zornih kotov. Najbolj enostavno vam lahko pojasnim to trditev tako, da vam povem: »Če se nam bo uspelo dovolj dolgo družiti v tem Izobraževalnem kotičku, bomo pravo za finale osvetlili tudi iz matematičnega zornega kota.”

Finale mora biti nekaj posebnega in tudi bo.

Kaj je lastnina?
(Odlomek je vzet iz Eseja št. 3: Pravična izmenjava življenjske energije med dvema človekoma ali več ljudmi):

Preden se lotimo hierarhije zakona, je dobro poznati, kaj pojem lastnina pomeni. Trdim, da ljudje večinoma sploh ne razumejo tega pojma. Zato sem iz eseja izbral ta odlomek:

Večina ljudi bi rekla, da je to nekaj, kar mi pripada. Moje telo je na primer moja lastnina. Moja življenjska energija je moja lastnina. Nihče drug je ne more imeti. Hiša je moja lastnina. Samo jaz lahko živim v njej. Njiva je moja lastnina, samo jaz jo lahko obdelujem.

Vsak od teh odgovor je popolnoma napačen in kaže na to, da sploh ne poznamo definicije tega pojma/ideje/koncepta. To je ključno za razumevanje temeljev Zakona, tako v metafizičnem, fizičnem in podzemnem kraljestvu bivanja.

»Čarovnik iz Oza«, ki izza zavese manipulira s človeštvom, zelo dobro ve, kaj je lastnina. Zgornji odgovori pa kažejo na to, da večina ljudi niti približno ne ve, kaj pojem lastnina zares definira.

Pa poglejmo:

Iz česa je sestavljena hiša, avtomobil, telo vaše muce, kužka, ne nazadnje pa tudi vaše telo ali telo vašega rojenca?

Odgovor se glasi: V končni fazi iz atomov in atomskih vezi.

Postavlja se logično vprašanje: »Kdo je edini lastnik atomov in atomskih vezi?”

Odgovor: Atomi in atomske vezi so v lasti stvarstva/stvarnika/avtorja, zato je stvarstvo edini pravi in izvorni lastnik vsega. Stvarnik je edini, ki lahko reče: »Vse kar obstaja, je moje. Edino Jaz sem edini pravi lastnik vsega!”

Logično vprašanje: Kaj pa potem nekdo, ki ima hišo in v njej živi z družino. Ali ima avtomobil, s katerim potuje? Ali ima življenjsko energijo in telo s katerim živi? Kaj ima le-ta?

Torej človek posledično ni lastnik svojega telesa niti svoje življenjske energije, ampak ima samo neodtujljivo, neovrgljivo in nespremenljivo obliko pravice do uporabe svojega telesa in svoje življenjske energije. Ima obliko pravice do uporabe svoje hiše, svojega avta, itd.

Ima naravno obliko pravice do uporabe te lastnine! Stvarnik namreč navzdol prenaša obliko/formo pravice do uporabe vsega, kar je njegovo – lastnino. Ker gre za obliko/formo, je lastnina ideja/pojem/koncept in zato je fikcija ali miselni konstrukt.
…
Če boste brskali po internetu, boste naleteli na mnoge avtorje, ki trdijo, da se moramo fikcij bati, da imajo negativen prizvok in učinek na vsakdanje življenje. Seveda imajo, vendar ne zaradi fikcije same, ki je miselni konstrukt in je zato kot taka najprej popolnoma nevtralna, ampak zaradi ignorance/nevednosti o tem, kaj fikcija v resnici pomeni.

Razen na izvoru stvarstva je lastnina vsaka oblika pravice do uporabe izražena v odnosih v trustu z drugimi oblikami, kjer obstaja zahtevana oblika lastništva, oblika skrbnika, ki upravlja to obliko kot lastnino in oblika upravičenca, ki to obliko lastnine koristi. Zato je lastnina pravica upravičenca, da uporablja obliko in nikoli lastništvo predmeta ali koncepta/ideje same.

Oblika lastnine je ekvivalent/enakost za obliko pravice do uporabe predmeta ali koncepta, ne pa pravica do lastništva predmeta ali koncepta samega.

lastnina ≠oblika lastnine = oblika pravice do uporabe predmeta ali pojma

Torej lastnina, lastništvo, skrbnik, upravičenec, lastnik, so vse pojmi/ideje/koncepti, ki jih poseduje stvarnik. Samo on je edini in pravi lastnik. Razen stvarnika, lahko vsa ostala živa bitja posedujejo samo obliko/formo lastnine oziroma obliko lastništva, ki je pravica do uporabe. Zato obstaja samo oblika skrbnika, oblika upravičenca, oblika trusta, oblika lastnine, itd.

Zgoraj napisano bom poizkušal strniti s pomočjo »ulične modrosti«:

Če torej v nekem pravnem pisanju ali kateremkoli drugem pisanju naletite na besedo lastnina, boste sedaj lahko vedeli, da gre v bistvu za obliko pravice do uporabe nečesa. Nič ni vaša last. Niti vaše telo ne. Vsak ima samo obliko pravice do uporabe tega telesa.

V poglavju Zaupanje/Trust boste dobili dodatne in bistvene informacije za razumevanje koncepta lastnine. Zato je pomembno, da ste potrpežljivi.

Tri kraljestva bivanja – 4 jurisdikcije?

Skozi pojme/koncepte treh kraljestev bivanja bomo na tem mestu šli zelo hitro. V naslednjem poglavju bo bralcu povezava med temi tremi kraljestvi bistveno bolj jasna.

Zrak, zemlja, voda. V vseh treh kraljestvih obstaja življenje – upam, da se vsi strinjamo.

Kraljestvo Zraka

Zrak je poln življenja. Ptice, mrčes, žuželke … Zrak predstavlja eno izmed kraljestev življenja. V ezoteričnem simbolnem smislu predstavlja zrak metafizično življenje onstran zemeljskega kraljestva bivanja.

V pravu predstavlja idejna zamisel zraka Univerzalne/Naravne Zakone ali Zakone Zraka. Kmalu boste izvedeli, kateri so ti Zakoni.

Kraljestvo Zemlje

Zemlja je tisto kraljestvo, v katerem je človek neposredno opolnomočen nad njenim skrbništvom. Zato poseduje obliko skrbništva nad zemeljskimi živimi in neživimi bogastvi. To je kraljestvo, v katerem bi moral človek aktivno delovati. To je kraljestvo življenja in živih – logično.
V pravu predstavlja idejna zamisel zemlje Zakone zemlje (ang. Law of the Land; Law of the Soil). Kmalu boste izvedeli, kateri so ti zakoni.

Kraljestvo Vode

Voda teče na zemlji in pa tudi pod zemljo. Torej je voda pojem za nadzemno vodo in podzemno vodo. NADZEMLJE PROTI PODZEMLJU.
Upam, da boste sčasoma pridobili občutek za to, kako pomembno je razumeti, da besede označujejo samo pojme; neke miselne konstrukte; idejne zamisli.

Na primer beseda: drevo. To kar mi imenujemo drevo, je samo idejna zamisel, ki jo oblikujejo naši možgani, potem ko svetloba skozi očesne leče prodre do rumene pege, ker se svetloba spremeni v električne impulze.

Zato lahko beseda voda predstavlja tudi kraljestvo podzemlja – pekel ali smrt. Voda lahko predstavlja torej dva pojma/koncepta/idejne zamisli

1. Nad zemeljsko vodo: morsko vodo, rečno vodo, jezersko vodo;
2. Pod zemeljsko vodo: kanalizacija v mestih je dober primer

Voda lahko torej predstavlja dvoje nasprotujočih si kraljestev: živih in mrtvih.

V pravu je to izjemno pomemben podatek. Vsako kraljestvo ima namreč svojo jurisdikcijo.

Jurisdikcija = sodna pristojnost. Sodna pristojnost so poenostavljeno povedano skrbniška pravila obnašanja v nekem kraljestvu.

Hirearhija zakona

Ker sem raziskovalec tematik na robu znanosti – če uporabim besede Krešimirja Miška iz njegove oddaje – večkrat v ožjem krogu razpravljalcev zaidem v razprave o zakonu.

Večina ljudi v teh razpravah žal vedno znova pade v stanje spoznavnega neskladja/kognitivne disonance, ne da bi se poduhovljeno vprašali, kaj sploh je zakon? Večina jih trdi, da ozaveščen in dobronameren človek mora upoštevati zakon. Če ga ne upošteva, družbo čaka razkroj in razpad in uničenje.

S tem se popolnoma strinjam. Vendar nadaljna razprava vedno znova pokaže, da razpravljalci pravzaprav nikoli niso zares razmišljali o tem, kaj je zakon. Kaj definira ta pojem?

To besedo/pojem uporabljamo tako vsepovprek, da se zlahka popolnoma izgubimo v blodnjaku/labirintu naših lastnih prividov, ki nam onemogočajo, da bi zaživeli in zacveteli v utopičnem rajskem svetu obilja za vse.

Zato se moram v tem kratkem uvodu v to pomembno poglavje spet »nasloniti« na filozofijo in s pomočjo ljubezni do védenja/znanja osvetliti ta življenjsko pomemben pojem in določiti hierarhijo zakona.

Lastnina je središčna točka zanimanja, kadar govorimo o zakonu.

Kdor ne razume koncepta/pojma lastnina, ne bo nikdar mogel dojeti pojma zakona. Lastnina je temelj zakona. In če ste prebrali poglavje Tri kraljestva bivanja, potem sedaj veste, da je edini, ki lahko reče: »Vse kar obstaja, je moja last,«izvorni Stvarnik/Stvarstvo/Bog (od sedaj naprej ga bom imenoval izvorni Stvarnik). Tudi zakon je lastnina izvornega Stvarnika. V realnosti torej obstajajo samo zakoni, ki jih je utemeljil izvorni Stvarnik. Noben človek ali drugo inteligentno živo bitje ne more utemeljiti zakona. Človek lahko le kot skrbnik na Zemlji uveljavlja obliko zakona, ki je vedno pravica do uporabe lastnine, ki je last izvornega Stvarnika.

Če torej povzamem: Vsak človek ima pravico do uporabe zakona, tako da tolmači Zakon in ga utemelji v neko obliko, ki jo izgovori ali zapiše v pogodbi. Najkrajša oblika zapisa definicije pojma zakon izgleda takole:

zakon = pogodba o elementih oblike lastnine => pogodba o elementih oblike lastnine = zakon

Večina ljudi seveda nikoli ni razmišljala na ta način, saj smo bili od rojstva programirani, da se sploh ne sprašujemo, kaj je zakon? Programirani smo, da poslušamo druge in zato pogledamo v najrazličnejše slovarje.

Poglejmo definicijo pojma/besede zakon v dveh poznanih spletnih slovarjih in sicer:

Freedictionary.com: Zakon je kodeks načel (principov), ki temeljijo na
moralno-etičnem okvirju, zavesti, naravi.

Pravno terminološki Zakon je splošno veljaven pravni akt, ki ga izda
slovar: zakonodajni organ po posebnem postopku in v posebni obliki.

Če bi pogledali še v druge slovarje, bi pravzaprav opazili nenavadno situacijo, da bolj kot raziskujete in iščete najprimernejšo definicijo, težje vam je definirati, kaj je zakon. Zato hitro obupamo in si rečemo: »Eh, ne vem, kaj je zakon. Samo upoštevati ga pa moram.« To je napaka in upam, da boste ob branju iz tega počasi nastajajočega eseja lahko zbrali kakovostne informacije, da si oblikujete svojo sliko o tem, kaj je zakon in kako je sestavljen labirint oblik zakona, ki so znak kolektivne človeške zablode.

Zgornja dva primera iz priznanih virov jasno kažeta na popolno nasprotje med obema definicijama. Kje je problem?

Obe gornji definiciji kažeta na fenomen, da ena in druga definicija nista iz istega kraljestva bivanja/delovanja. Vsaka v svojem kraljestvu uporabljata čisto svoj značilen jezik in takšna kraljestva in jezik in definicije zakona so štiri (4), kakor so za njih rezervirane štiri (4) jurisdikcije ali sodne pristojnosti. Štirje (4) nizi pravil torej, ki so med seboj kot štiri različna vesolja povezana preko mehanizma za prenos življenjske energije oziroma oblike lastnine imenovanega trust ali zaupanje.

Beseda zakon zato v vsaki od teh 4-ih jurisdikcij določa/definira nekaj drugega. Na ta način se zakon različno manifestira v vsaki od njih preko niza značilnih pravil obnašanja in delovanja v odnosu do oblike lastnine, ki je pravica do uporabe življenjske energije ali energije nasploh.

Ni vam potrebno posebej poudariti, da so kraljestva bivanja urejena po hirearhiji ali nadrejenosti. Živo kraljestvo zraka simbolično in arhetipsko predstavlja v pravnem svetu Zakon Zraka ali Naraven Zakon.

Piše :primož iz rodu durjava varuh Ljudske Pisarne