Če niste pravni strokovnjak in ste kljub temu dobro pogledali zgornjo sliko, je verjetno, da se vam je zavrtelo v glavi. 4 igre potekajo vzporedno ena z drugo in vse štiri usodno vplivajo na naše življenje. Dve igri življenja in dve igri smrti. Dve igri, ki sta utemeljeni na arhetipu LJUBEZNI in dve, ki sta utemeljeni na arhetipu MOČI.

Če logično pomislite, lahko ugotovite, da se nahajamo v multidimenzionalnem igralnem labirintu z najrazličnejšimi pravili, med katerimi so si nekatera blizu, medtem ko so si nekatera popolnoma nasprotujoča. Zmeda je velikanska. Da se kljub multidimenzionalnosti, ki jo je človek sposoben doumeti, ne bi bilo tako enostavno prebiti skozi ta pravila pa je ta zmeda multiplicirana z jezikovno prevaro, saj se znotraj vseh štirih iger pravila interpretirajo/tolmačijo s pomočjo istih besed ali besednih zvez, ki pa imajo popolnoma druge skrite definicije. Upam, da vam bom v naslednjih dveh delih, ko bomo obravnavali teritorialno in municipalno pravo, to uspel na razumljiv način pojasniti.

Če samo na hitro navržem nekaj takšnih besed za »pokušino«: zakon, pravo, država, cerkev … Vse te besede v različnih igrah pomenijo popolnoma nekaj drugega, oziroma se čisto drugače definirajo.

Kot vidite nasliki 1, sem poizkušal sistematizirati oblike prava v različnih igrah/jurisdikcijah, vendar vas moram v naprej opozoriti, da še nisem naletel na človeka/strokovnjaka, ki bi mu uspelo celostno razvrstiti vse oblike prava v neko popolno shemo. Tudi moja shema ni popolna in jo je mogoče dopolnjevati. Njen namen je prikazati, kako spretno so hudičevi poslanci v stoletjih – če ne celo tisočletjih – zapletli in prepletli pravila teh zelo različnih iger zato, da se skozi njih nihče več ne bi uspel prebiti.

Nekaj pa je le skupnega vsem tem štirim igram. Da bi se lahko odigravale, potrebujejo ENERGIJO. Že v prejšnjih poglavjih sem razpravljal o tem, da je oblika lastnine = oblika energije. To logično pomeni, da vsaka igra potrebuje obliko lastnine, ki se vedno prenaša iz ene v drugo igro preko mehanizma, ki ga imenujemo trust ali zaupanje. V pogodbenem smislu bi tak mehanizem lahko imenovali skrbniška pogodba.

Zemeljsko pravo ali zemeljska pravda?

Če se spomnite, sem v prejšnjih poglavjih rekel, da lahko človekovo tolmačenje Zakona Zraka ali Naravnega Zakona imenujemo pravo. Pa še to ne drži popolnoma, ker imamo v zelenem slovenskem jeziku besedo, ki bistveno bolj natančno opredeljuje tolmačenje skrbniških pravil na zemlji – to je PRAVDA.

S preprosto matematiko v binarnem okvirju – kjer 1 pomeni RES in 0 pomeni LAŽ – lahko dokažemo, da beseda pravda pomeni človekov poizkus, da čimbolj natančno tolmačiti univerzalen Zakon.

Razčlenimo besedo pravda na zloge: PRAV – DA => 1 x 1 = 1.

Misim, da ni odveč, da gremo še en korak dalje v raziskovanju zelenega pomena besed. Ali torej lahko rečemo sledeče: PRAVDA = PRAVO?

Razčlenimo besedo pravo na zloge: PRAV – O => 1 x 1 = 1.

Torej tudi beseda pravo na prvi pogled pomeni RES. Vendar ne smemo dovoliti, da nas to zavede. Kadar se lotevate spoznavanja najrazličnejših pravil iger življenja ali iger smrti morate vedeti, da je v igrah življenja vse kristalno jasno, saj jih oblikuje božanska energija, medtem ko je v igrah smrti vse zelo »motno« in zavajajoče, saj jih oblikuje hudičeva energija.

Izhodišče za analizo pravega pomena besed v slovenskem jeziku je vedno v imenovalniku ali prvi osebi ednine. Vendar pri besedi pravo vse kaže na to, da v imenovalniku nakazuje, da je RES. Zato damo samostalniku »kvaliteto« in to kvaliteto povežemo z nekim drugim samostalnikom. Vzemimo na primer samostalnik jezik in mu dodajmo kvaliteto v besedi pravo => pravni jezik.

Razčlenimo sedaj pridevnik pravni na zloge: PRAV – NI => 1 x 0 = 0 => LAŽ

Pravni jezik je torej lažniv jezik.

Ali mislite, da imam samo bujno domišljijo in si spretno izmišljam stvari? Če bi bil pravni jezik pristni slovenski jezik v igri življenja, potem bi njegova »kvaliteta« v pravu zvenela takole: praven jezik.

Razčlenimo sedaj pridevnik praven na zloge: PRAV – EN => 1 x 1 = 1 => RES.

Morda vam za dober občutek o tej beli magiji, ki jo poizkušam vnesti v dekodiranje besed in besednih zvez postrežem z anekdoto, ki se jo Iris verjetno zelo dobro spomni, saj jo je sama intuitivno izvedla.

Na enem izmed sestankov socialne ekonomije ji je Bojan predlagal, naj na tablo napiše besedno zvezo socialni podjetnik tako kot sama hoče.

Napisala je takole:

SOCIAL

NI

POD

JETNIK

V istem trenutku ko je to napisala na tablo, je bilo večini vse popolnoma jasno.

S tem ne mislim razvrednotiti vsega truda in znoja, ki ga nekateri čudoviti ljudje vlagajo v izjemne projekte, ki so usmerjeni v dobrobit ranljivih skupin prebivalstva. Pokazati vam samo hočem, da v igri, v kateri delujemo, ne obstajajo sočutje, dobronamernost, srčnost, požrtvovalnost, ljubezen … Da moramo izstopiti iz tega »hudičevega posla« in v igri življenja izvajati te iste projekte s čisto drugačnimi osnovnimi pravili delovanja.

Zemeljska pravda

Od sedaj naprej bom v zemeljski igri življenja uporablja besedo pravda, da bi z njo definiral pravila igre v njej in jo na ta način jasno ločil od obeh iger smrti. Naj vas torej ne moti, da sem v Sliki 1 pisal o zemeljskem pravu sedaj pa govorim o zemeljski pravdi. Izraz pravo se namreč v strokovni literaturi in v strokovnih razgovorih in nasploh uporablja vsepoprek, čeprav definira popolnoma nasprotujoča si pravila.

Zato boste vedno morali sami poiskati pravo definicijo besed ali besednih zvez. Z lahkoto jih boste našli, če boste vedeli, katero igro igrate.

Za lažje razumevanje razlike v zemeljski igri življenja in igrah smrti, si postavimo naslednja vprašanja: »Kako je mogoče, da je nekdo doma čudovit oče in mož, ko pa obleče policijsko uniformo in gre v službo, pa postane neusmiljen ropar? Kako je mogoče, da nekdo na dopustu čudovit pripovedovalec zgodb, ki jih otroci poslušajo z odprtimi ušesi, v službi, kjer opravlja funkcijo socialnega delavca pa od roditeljev ugrablja rojence? Kako je mogoče, da nekdo doma neizmerno ljubi svoje rojence, ko pa opravlja funkcijo zdravnika, pa najmlajše in nebogljene brez usmiljenja ubija s cepivi?«

V neskončnost bi si lahko postavljal podobna »težka« vprašanja.

Ljudje torej pologiki vedo, da obstajajo različna pravila v različnih igrah, vendar zaradi umske obolelosti, ki ji botruje pomanjkanje pristnega in okultiranega znanja, mislijo, da so v komercialni igri smrti upravičeni početi zločine. Takšni ljudje so ne glede na religijo, ki jo vehementno izpovedujejo, odpadli od Boga in se predali hudiču.

Zakaj človek uveljavlja zemeljski zakon, če pa že obstajajo univerzalni zakoni, ki bi se jih morali vsi držati, saj objektivno vladajo nad posledicami našega obnašanja?

To je zanimivo vprašanje, saj v družbi, kjer bi vsi ljudje delovali pri polnem zavedanju, ne bi potrebovali nobenega pisanega zakona. Vendar to nikoli do sedaj v novejši zgodovini človeštva ni bil slučaj.

Človek je družabno bitje in je že od pradavnine nagnjen k sodelovanju z drugimi ljudmi. Sodelovanje je namreč človekova temeljna značilnost, ki krasi njegovo božanskost. Zato je na neki stopnji razvoja civilizacije, ko so ljudje začeli sestavljati manjše in nato večje skupnosti, začel zapisovati pravila obnašanja znotraj teh skupnosti.

Zasebna pravda suverena

Vsak človek se rodi suveren. Zanimivo je, da tudi »hudičev zakon« to priznava, saj je naziv vsakega rojenca do 7. leta starosti master, kar pomeni gospodar/suveren. Šele po sedmem letu dobi naziv mister ali missis.

Kaj pomeni, da je človek suveren? Pomeni da je monarh na svoji zemlji, ki je njegova oblika lastnine torej ima neodtujljivo pravico do uporabe te zemlje. Na tem mestu velikokrat pride do nesporazumov, saj ljudje večinoma ne razumejo, da je človekovo telo v bistvu zemlja njegove duše v tem fizičnem/materialnem svetu. Poznate izrek: »Iz prahu si nastal in v prah se boš povrnil?«

Zasebna pravda suverena je torej podprta z njegovo biološko lastnino, ki je njegov DNK in njegovo književno lastnino, ki je njegova življenjska zgodba/kompozicija.

Biti suveren pomeni, da ima človek kapaciteto, položaj in status popolne odgovornosti in neomejenega jamstva v interakciji z drugimi ljudmi. Izmenjavo svoje oblike lastnine – ki je energija – z drugimi ljudmi vedno izgovori ali zapiše v obliki pogodbe. Ko je tako dejanje zabeleženo (v pisni ali izgovorjeni obliki pred vsaj tremi pričami) je to božansko dejanje, saj je vsaka oblika lastnine v izključni lasti izvornega stvarnika in ima zato božanske značilnost. Zato lahko rečemo, da je pogodba med ljudmi o prenašanju energije v zemeljski igri življenja Zakon. Torej v zemeljski igri življenja velja naslednje pravilo: POGODBA = ZAKON.

Rodovna pravda

Vsaka biološka lastnina oziroma DNK zapis nosi v sebi književno lastnino/kompozicijo celotnega rodu. Ta je temelj rodovne pravde in utemeljuje kapaciteto, položaj in status posameznika znotraj nekega rodu. Seveda rodovna pravda vključuje tudi odnos do vseh ostalih oblik lastnine, ki tvorijo rodovno premoženje.