Šesti esej

Tematika:

Razumeti igre!

Napisal:

So-Avtor

Uvod
Razumeti in igrati igre

Zamislite si, da sedite za igralno mizo in s prijatelji igrate igro »stratego« ali katerokoli drugo igro. Zabavate se, uživate in smejite, saj se zavedate, da je to samo igra za razvedrilo.

Nekega trenutka k mizi pristopi skrivnostni možakar, ki se z vami zaplete v razgovor. Kmalu vam predlaga, da bi poleg stratega s prijatelji z njim sočasno igrali še šah. Seveda ste že slišali za šah, vendar pravil igre ne poznate dobro niti nimate dovolj izkušenj, da bi lahko upali na pozitiven izid iz te igre. Seveda je igra le igra, dokler jo igrate za razvedrilo. Malo je sicer »čudno«, da igrate dve igri hkrati za razvedrilo, sploh zaradi tega, ker niste vešči igranja šaha.

Skrivnostni možic vam premeteno ponudi še večji izziv – ne želi igrati za razvedrilo, ampak za 2/3 vašega premoženja. Prijatelji, ki z vami igrajo stratego vas presenečeni in razočarani pogledajo, ko pristanete na izziv. Okoli mize se je medtem nabralo kar nekaj radovednih gledalcev in eden izmed njih vam dobronamerno prišepne, da je pobudnik tega nenavadnega predloga šahovski velemojster.

Vendar vas to ne moti. Polni nadutosti in pohlepa igrate sočasno s prijatelji stratego in hkrati šah s šahovskim velemojstrom.

Prijatelji so že utrujeni od vaše neumne odločitve in vas ves čas opozarjajo, da nehajte »samomorilsko« hazardirati in se raje posvetite razvedrilni igri, ki jo igrate z njimi. Šepetajo vam, vendar jih vi ne slišite, saj ste zaslepljeni ugotovili, da je šah zanimiva igra.

Raje poslušate skrivnostnega tujca s prodornimi črnimi očmi, ki vam«piha na dušo«. Pravi, da ste nadarjeni, da igrate domisleno in dobro in da so vaše šanse za zmago v partiji res velike. Vaša nadutost raste in kmalu s prijatelji le še rutinsko mečete kocko in premikate figure, ne da bi sploh še delili z njimi veselje.

Prijatelji so zaradi vaših odločitev vedno bolj vznemirjeni in nič več veselja ni v igri, ki ste jo igrali z njimi, saj zaradi pomanjkanja zbranosti delate nezaslišane napake. Sodu izbije dno predlog črnega tujca, da bi z njim igrali sočasno še tretjo igro – go. Prvič čujete za to igro, vendar vas nepridiprav prepriča, da boste z lahkoto igrali vse tri igre. Vi se seveda hipnotiziran od sladkih besed prišleka pristanete tudi na ta predlog.

Množica gledalcev, ki se je medtem nabrala okoli mize sedaj že glasno vzklika, da se vam je zmešalo, da ste nori, poblazneli in duševno bolni. Vendar črni tujec vas je že dobil v svoje kremplje in vas hipnotiziral. Ne zmenite se za nobeno svarilo, kljub temu, da je kristalno jasno, da se bodo te igre za vas zelo slabo končale.

Prijatelji, ki vas imajo iskreno radi, prenehajo igrati z vami stratego, saj niste več pri stvari. »Zamrznili« so vašo pozicijo v igri, saj ste zaradi neobvladovanja situacije začeli tudi goljufati. Tudi gledalci so se počasi razkropili, saj nočejo opazovati katastofalnega propada, ki se vam z gotovostjo obeta.

Ostali ste sami v svetu iger, vendar vi tega niti ne opazite, saj ste tako zatopljeni v igranje. Ostali ste samo vi in ta zlohoten tujec. Ko se igri približujeta koncu, vaša lica postajajo vedno bolj rdeča in zabuhla, saj ste končno le spoznali, da boste izgubili.

Kličete prijatelje in iščete s pogledom nekoga, ki bi vam želel pomagati. Vendar je prepozno, kajti prijatelji in gledalci so že zdavnaj odšli.

Upam, da se vam bo ta izmišljena alegorična zgoba »vsedla« v spomin kot dobronamerno opozorilo.

Srečo imate, drage sestre in bratje, da vaši prijatelji in tudi gledalci še niso odšli, saj vas neizmerno ljubijo. Še vedno so za mizo in čakajo, da boste nehali »sanjati« in se naduto pretvarjati. Čakajo, da jih pozovete in se jim ponovno priključite v igro življenja, ki je že od samega začetka namenjena vam in v vaše dobro.

1
Igre življenja

Vsak bralec je že slišal za izraz »igra življenja«, vendar je le redkokdo globoko razmislil o natančnem pomenu le-tega. Igra življenja namreč ni življenje samo, je le igra o življenju.

Najpomembneje za razumevanje teh izobraževalnih in samo-obrambnih materialov je doumeti, da tisto, kar oživlja človeka – njegov Um/njegova duša/Božanska Iskrica – večinoma sočasno igra tri temeljne igre v tej 3-D realnosti:

  1. Igro življenja;
  2. Igro mednarodne vojaško-pomorske trgovine – teritorialno igro;
  3. Igro lokalne pomorske trgovine – municipalno igro.

Velika večina ljudi se tega dejstva ne zaveda in upravičeno predvidevam, da tudi velika večina med bralci, zato JE PRAV, da zelo strnjeno pogledamo vsako izmed njih. Znanje o teh igrah boste lahko dopolnili z eseji in obvestili izpod peresa so-avtorja in seveda tudi iz mnogih referenc, ki jih v njih navajam.

Najprej bi vam rad pojasnil zelo pomembno razliko med življenjem in igro življenja, kajti to nista sopomenki.

ŽIVLJENJE ≠ IGRA ŽIVLJENJA

Večini ljudi gredo globoke filozofske razprave »na živce«. Vendar boste morali vložiti potrpežljivost in miselni napor, da boste z lahkoto doumeli ta »priročnik za samo-obrambo pred paraziti oziroma energetskimi vampirji«. Samo-obramba namreč mora biti domiselna in kot taka presenetiti nasprotno ekipo v igri.

Iz zgornje neenačbe se kar samo po sebi ponuja vprašanje: »Kaj človek – iz mesa in krvi – živi ali igra življenje?«

Kajne, da še niste razmišljali o odgovoru na to vprašanje?

Moj odgovor je naslednja zamisel, ki vam jo dajem v premislek:

Človek iz mesa in krvi ne živi, ampak igra življenje. Igra igro o življenju samem. V tej igri življenja igra človek neverjetno veliko število vlog, mnoge med njimi sočasno. Lahko je hkrati brat, oče in sin na družinskem pikniku, lahko je hkrati prijatelj, mož in sin na vrtni zabavi, v službi je lahko je sodelavec in prijatelj hkrati …

Vse te vloge, ki jih igra človek iz mesa in krvi v igri življenja (lahko rečemo tudi v igri o življenju), sestavljajo življenjsko zgodbo vsakega igralca.

Opomba:

Življenjska zgodba v igri življenja je književna lastnina, ki je informacija (v obliko postavljena RES-JE), ki tvori izkušnje Uma. Le-te oblikujejo zavedanje, ki je dinamika zavesti. Cilj življenjske zgodbe je ustvariti izkušnjo/zavedanje za Prvega Duha in oplemenititi zavest Božanske Ženskosti.

Vsako igro – zato tudi igro življenja – sestavljajo mnogi elementi igre, vendar so med njimi najpomembnejši:

  • avtor igre,
  • režiser /so-avtor igre,
  • naslov igre,
  • glavna vloga,
  • spremljevalne vloge,
  • stranske vloge,

Tudi igra o življenju vsebuje vse elemente igre. PRAV JE, da si zelo strnjeno pogledamo vsako od navedenih posebej.

Avtor igre

Strnjali se boste z izjavo, da je avtor igre življenja Bog/Izvorni Stvarnik. Le Izvorni Stvarnik je namreč tisti/tista, ki lahko izjavi: »Vse, kar obstaja, je moja last.« Tako je tudi z igro življenja.

Režiser /so-avtor igre

Mnogi med bralci bi po zgoraj napisanem odgovorili, da je to človekova duša/duh. Odgovor je seveda pravilen, vendar ni dovolj natančen. Opozarjam vas, da fenomen duše v svojih pisanjih imenujem  »Božanska Iskrica«, saj je holografski delček Božanskega Sestava, ki ga mnogi imenujejo Duša/Duh).

Po napisanem bi lahko logično sklepali, da je režiser tisti, ki je živ. Ali je torej režiser igre življenja nekdo drug in ne mi?

Ne, ne. Režiser je naš Um in to je najbolj natančna definicija našega obstoja. Večina ljudi se torej popolnoma napačno identificira z avatarjem v igri življenja namesto z Umom.

Prvo načelo Naravnega Zakona pravi: »VSE je Um. Stvaritev je Umska.«

Kaj to pomeni? To pomeni, da moramo skrbno negovati dobronamerne/gostiteljske misli, ki se oblikujejo v Umu, saj te misli vodijo v manifestacijo v tej igri življenja in tvorijo pogoje za bivanje na Zemlji.

Um torej niso naši možgani niti naše srce. En in drugi organ, ki na energetskem nivoju izgledata kot energetska vorteksa, sta neločljivo povezana in v nenehni interakciji z Umom. Zato lahko rečemo, da Um kot režiser nenehno režira igro življenja in vodi avatarja skozi najrazličnejše preizkušnje.

Kje pa torej živi naš Um?

Naš Um je pozicioniran v astralnem telesu človeka.

Več o tej tematiki si lahko pogledate v mojih drugih pisanjih, predvsem pa v izobraževalni tematiki o vladavini prava, ki bo zajeten esej, saj ga bom objavljal po delih.

Naslov igre

Kot vsaka druga igra ima tudi igra življenja svoj naslov – to je ime, ki sta vam ga dodelila vaša roditelja.

Glavna vloga

Glavni igralec v tej igri je vaš avatar iz mesa in krvi. Torej človek iz mesa in krvi, s katerim se identificirate.

Spremljevalne vloge

Spremljevalne vloge igrajo vsi tisti, ki so nam blizu: mož/žena, rojenci, roditelji, prijatelji …

Kratek povzetek

Pristno življenje se odvija v Umu – Um je živ. Vse ostalo so igre, ki jih igramo zato, da razvijamo zavedanje/dinamiko zavesti o RES-JE (Namesto besede resnica uporabljam besedno zvezo RES-JE. Razloge za to sem opisal v prvem eseju Ali beseda resnica pomeni to, kar je res?). Za šahovsko igro uporabljamo šahovske figure, za življenjsko igro pa človeška telesa.  Sama Božanska Iskrica/ Um torej z življenjsko energijo napaja človeško telo, ki je avatar v igri življenja.

Um je torej ključnega pomena za to, da so naša življenja tako bedna. Kar v Umu seješ, to v igri življenja žanješ.

Po vsej videni poblaznelosti človeške populacije si razmišljujoč človeški Um upravičeno postavi vprašanje: »Ali je človek res samo parazit na Zemlji – najbolje razvit predator?«

To seveda nikakor ne drži. Človek je gostitelj in skrbnik na Zemlji. Drži pa kot pribito, da so človekov Um napadla parazitska kozmična bitja in ga v večini prevzela. Zato z njim več ne upravlja Božanska Iskrica, ampak pri masi ljudi bolj ali manj kozmični paraziti. Zato lahko rečemo, da so ljudje prevzeli satanistično/parazitsko miselnost, ki jim je vsiljena.

Pravila življenja – KON ali ZAKON ali pa nič od tega?

Če je torej Stvarnik/Božanska Ženskost ustvaril življenje – ki je dinamika zavedanja – v svojem Umu, potem je to življenje kot sanje v sanjah delil navdzol. Ker je Stvarnik lastnik vsega življenja, potem je logično, da je tudi avtor življenjskih pravil, ki so neodtujljiva, neovrgljiva, nespremenljiva, večna, hermetično zapečatena. Tem pravilom pravimo Naravni/Duhovni/Kozmični Zakoni, vendar takšno poimenovanje teh pravil ni dovolj natančno in je zavajujoče.

Pravila življenja so namreč po definiciji absolutna, saj jih je ustvaril Stvarnik. Zato v Umu – torej tam, kjer je življenje, ta pravila nikoli niso poimenovana, saj za to ne obstaja nobene potrebe.

Tolmačenje/interpretacija pravil življenja v sami igri življenja

Kadar nekdo poimenuje pravila življenja zato, da bi jih tolmačil/interpretiral, vemo, da je avatar v igri življenja. Pravila na ta način dobijo svojo obliko/formo.

Človek, ki je avatar Božanske Iskrice v igri življenja, torej s pomočjo notranje inteligence tolmači pravila življenja.

Ker se v igro življenja zrcali tudi pravilo dualnosti, ki ga hermetična filozofija imenuje »načelo polarnosti/dualizma«, ljudje tolmačimo ta pravila na dveh ekstremih/polih. Eno je gostiteljsko in drugo je parazitsko tolmačenje pravil življenja.

Gostiteljske civilizacije v igri življenja so ta pravila poimenovala KON. Parazitske civilizacije pa ZAKON.

Prve so utemeljene na arhetipu ljubezni, druge na arhetip u moči. Prve negujejo moralno/etično obnašanje, druge pa sprevrženo. Prve se razvijajo po dinamiki sodelovanja, druge po dinamiki parazitstva/vampirizma in tekmovanja.

Zanimivo je, da naš slovenski knjižni jezik in beseda »zakon« zelo jasno odgovorita na vprašanje, katere vrste civilizacij so prvobitne in pristne zemeljski igri življenja – ali so to gostiteljske ali parazitske?

Razčlenimo besedo »zakon« na člene = za-kon. Torej besedo zakon sestavljata predlog »za« in samostalnik »kon«. Zakon je torej nekaj, kar se je zgodilo za konom. Najprej kon, nato zakon.

Zato lahko z lahkoto zaključim, da so na Zemlji obstajale neverjetno duhovno in materialno razvite civilizacije, ki jih sploh ne – ali pa zelo slabo – poznamo.

Ena izmed njih je vedska civilizacija (potomce katere najdemo po vsem svetu še danes – tudi pri nas), ki je pravila življenja poimenovala KON. KON niso bila strogo predpisna pravila človekovega obnašanja, ampak bolj priporočila za dobro in oblija polno življenje posameznika kot tudi celotne skupnosti. Ta civilizacija sega v čase pred Vesoljnim potopom (Hiperboreja). Utemljena je bila na arhetipu ljubezni in gojila gostiteljsko miselnost. Več o tej zelo skrivnostni civilizaciji v uvodu v tematiko o vladavini prava.

Po logiki načela dualnosti/polarnosti je na Zemlji zmeraj obstajal arhetip moči kot protiutež arhetipu ljubezni, zato od zmeraj obstajajo parazitski posamezniki, skupnosti in celotne civilizacije. Kdor pozna alternativno zgodovino galaksije, zemlje in človeštva ve, da v vseh dimenzijah bivanja obstajajo eni in drugi (seveda pa je tudi vmes veliko tretjih).

Civilizacija, ki pravila življenja tolmači s pomočjo moči, je parazitska civilizacija, ki jo zaznamuje satanistična miselnost.

Ni daleč ugotovitev, da je človeštvo v večini prevzelo to nevarno miselnost in kozmična cena za to usmerjenost v igri življenja bo »ŽETEV«. Kot na dlani pa je tudi nasprotna ugotovitev, da na tem svetu obstajajo čudoviti ljudje, ki niso in ne bodo nikoli prevzeli te nevarne satanistične miselnosti in kozmična cena za to usmerjenost v igri bo »VNEBOHOD«.

Kozmični paraziti, ki so svoje »seme« spustili na Zemljo pred mnogimi deset-tisočletji, tlačijo in napadajo človekovo božansko podobo že od nekdaj. Če temu ne bi bilo tako, potem ne bi mnogi poduhovljeni ljudje skozi celotno zgodovino človeštva tako zaneseno razpravljali o naravnih pravicah in jih skušali umestiti v splošno sprejeta družbena pravila  obnašanja. Kadarkoli MORA človek z drugimi ljudmi razpravljati in se boriti za neodtujljive pravice, dane od Boga, lahko z gotovostjo rečemo, da imamo opravka z diktaturo parazitov.

Tisočletja nenehnega nasilja in prevar so pustila na človeštvu nevarne posledice, ki se izražajo v pristanku velike večine človeštva na satanistično/parazitsko miselnost.

Znotraj te parazitske miselnosti, je človek oblikoval Zakon na Zemlji (ang. Law of the Land), v katerega je »v stiski« skušal vnesti tudi od Boga dane pravice in dolžnosti iz Naravnega Zakona kot tudi oblikovati pravila obnašanja, ki temeljijo na skupnih vrednotah in običajih v neki skupnosti.

Kratek povzetek

V igri življenja je človek v nenehni borbi proti parazitskim nečloveškim in odpadniškim človeškim silam oblikoval zakone, ki jih imenujemo Zakoni na Zemlji (ang. Law of the Soil; Law of teh Land). V njih je poskusil vnesti in uveljaviti naravne pravice, ki so v bistvu neovrgljive, nespremenljive in nedotujljive od Boga dane skrbniške pravice nad vso živo in neživo naravi v tej zemeljski igri življenja.

Človek torej, ki je avatar v igri življenja, je še zmeraj  del božanske matrice, saj je to igro oblikoval Prvi Duh Izvornega Stvarstva. Res je tudi, da so pred mnogimi deset ali celo stotisoči let igro življenja na Zemlji »ugrabili odpadli angeli« in jo korenito spremenili iz igre gostiteljstva, ljubezni in sodelovanja, v igro parazitstva, strahu in tekmovanja. To se najbolje vidi v obupanem poskusu človeka, da oblikuje pisna pravila obnašanja, ki upoštevajo od Boga  dana pravila v tej igri, saj niso umevna sama po sebi.

2
Igra mednarodne pomorske trgovine teritorialna vojaško-pomorska komercialna igra

Da igranje igre življenja na Zemlji ne bi bilo preveč »enostavno« in da bi bil izziv Božanske Iskrice/duše o zavedanju svoje božanskosti še toliko večji, so parazitska kozmična bitja že zelo dolgo nazaj zlorabila zaupanje Boga in spreminjala značilnosti božanske matrice kot tudi genetske značilnosti človeškega avatarja.

Tako je v tej življenjski igri nastala mešanica božanske in nebožanske matrice, ki še danes deluje kot nevaren labirint, v katerem so se ignorantne množice ljudi z lahkoto izgubile.

Dogaja se torej neizprosna in dolgotrajna borba za prevlado nad božanskim človekovim Umom. Črni svečeniški parazitski magi in njihovi človeški parazitski odpadniški plačanci so morali uporabiti vso znanje črne magije, da bi prišli v obdobje kozmične »žetve« na eni strani in »vnebohoda« na drugi strani čimbolje pripavljeni na »žetev«.

Zato so Um Božanske Iskrice, ki se nahaja v astralnem telesu človeškega avatarja (človek ima namreč 7 energetskih teles in astralno telo je eno izmed njih), s pomočjo besedne/semantične in skladenjske/sintaktične magije prostovoljno speljali v še dve izjemno nevarni satanistični igri lažnega monopoli denarja in komerciale. Um, ki je živ, igra sočasno vse tri igre in jih zato oživlja.

Nikar si ne mislite, da sta se ti dve igri nenadoma pojavili. V bistvu sta se igrali že davno v preteklosti. Bistvena razlika med takrat in zdaj je ta, da  je takrat bilo igranje prisilno, medtem ko danes igranje temelji na prostovoljstvu (vsaj večine človeštva).

Da ne bi po nepotrebnem širil ta kratek esej vam predlagam, da si preberete esej št. 4 – Izvor vsega zla: Dobrodošli v deželo zombijev; pa tudi še ne popolnoma dokončano pisanje iz pravnega izobraževalnega kotička, ki vam jih bom pripel v elektronski poštni predal skupaj s tem leposlovno-izobraževalnim dokumentom.

Zato bom v tem eseju samo zelo na kratko povzel temelje teh dveh  široko nerazumljenih komercialnih iger.

Kot lahko vidite v sliki 2, so črni svečeniški magi s pomočjo črne magije speljali Božanski Um/Božansko Iskrico, da igra v igri življenja še dve nebožanski in neusmiljeni hazarderski igri.

Morda se sprašujete: »Kako je to mogoče, da je lahko bil Božanski Um speljan v to prevaro?«

Odgovor na to vprašanje razvijam v drugem izobraževalnem svežnju, ki ga imenujem »reinkarnacijska past«.

Dokazov za to, da naš Božanski Um največkrat sočasno igra vse tri igre, je ogromno. S pomočjo našega druženja na tej multidimenzionalni pustolovščini si želim, da bi vam ti materiali pomagali, da boste lahko dekodirali te različne igre in jih z lahkoto prepoznali.

tabela 1

Kako v realnosti izgleda zgodba te norosti s testiranjem, če ste zaposleni v vzgoji in izobraževanju?

V poštni nabiralnik (morda elektronski) je JANEZ PRIMER dobil dopis ravnateljice MILKE ZMEDA, ki ga opozarja, da mora po odredbi MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE opraviti presejalni test v borbi proti virusu, da bo lahko opravljal svoje delo z otroci.

Skoraj vsi ljudje na svetu so prepričani, da janezu iz rodu primer  piše sodelavka in ravnateljica milka iz rodu zmeda iz mesa in krvi, kar sicer s pridržkom drži.  V realnosti mu sporočilo/informacijo preko avatarja milke iz rodu zmeda pošilja njen Božanski Um. Vendar niti Božanski Um milke iz rodu zmeda niti Božanski Um janeza iz rodu primer ne vesta, da v tem primeru sočasno igrata tudi municipalno komercialno igro, v kateri imata franšiznega avatarja, ki sta pravni osebi MILKA ZMEDA in JANEZ PRIMER . Kdor zna odkodirati napisano besedilo v obvestilu ve, da franšizna pravna oseba MILKA PRIMER znotraj municipalne komercialne igre obvešča drugega franšizojemalca JANEZA PRIMERA, da mora opraviti presejalni test.

Seveda je to nebuloza/nesmisel, saj listi papirja ne morejo opraviti presejalnega testa. Torej  mora Božanski Um, ki igra, prostovoljno pristati, da ponudi telo iz mesa in krvi v igri življenja na razpolago za presejalne teste v tej municipalni igri.

Seveda se upravičeno sprašujete: »Kako je mogoče, da Božanski Um, nima pojma o teh igrah, če pa je Božanski?«

O odgovoru bi bilo mogoče zelo na široko razpravljati – morda ob kaki drugi priložnosti. Zelo strnjeno lahko odgovorim takole:

Če igrate računalniško igrico je dobro, da imate čim boljšo internetno povezavo. V nasprotnem primeru pride do motenj v pretoku informacij in igralcu oteži ali onemogoči igranje.

Pretok informacij med avatarjem v igri življenja in Božanskim Umom mora tudi biti brezhiben. Vendar to v realnosti še zdaleč ni tako. Človeški avatar uporablja za vnos informacij iz igralnega okolja svoja čutila, ki jih v možganih, žlezah in srcu procesira in jih tako obdelane pošlje do astralnega telesa, kjer je pozicioniran Božanski Um.

Ker pri ljudeh predvsem procesorji (možgani, žleze in srce) ne delujejo pravilno/uravnoteženo, prihajajo do uma zelo popačene informacije, ki onemogočajo Božanskemu Umu, da bi dojel pravi značaj igre življenja in posledično obeh komercialnih iger smrti.

Nadaljujem izmišljen scenarij v treh različicah:

  1. Božanska Uma obeh avatarjev sta uspela zbrati dovolj kvalitetnih/pristnih informacij iz igre življenja, da z nejevero in strahom opazujeta poblaznelost v tej igri, zato ne želita punuditi telo iz mesa in krvi v igri življenja za vsakotedensko testiranje, še manj pa za gensko terapijo (saj mRNK cepiva niso cepiva, ampak genske terapije).

Vendar sta v stiski in precepu, saj sta prepričana, da jih vežejo pravila in da lahko »neposlušnost« v igri življenja plačata z izgubo službe in drugimi nevšečnostmi.

Zato se raje odločita za to, da bosta tvegala obstoj obeh avatarjev v igri življenja in upala na najboljše.

  1. Božanska Uma obeh avatarjev intenzivno iščeta način, da bi se avatarja izognila tveganju pri jemanju brisa iz nosu. Poskušata najti ugodne kratkoročne rešitve.
  1. Božanska Uma obeh avatarjev se zavedata sočasnosti obeh iger in skušata igre odigrati tako, da avatarja v igri življenja ne bosta utrpela trajnih posledic ali izločitve iz igre.

Jasno je, da bralce večinoma zanima točka 3.

Kako torej odigrati to multidimenzionalno simultanko s pobesnelimi satanističnimi sprevrženci?

Igralnih strategij je na videz ogromno. V zadnjem letu je bilo porabljeno ogromno napora poštenih in čudovitih ljudi, katerih nameni so častivredni, vendar je učinek žal majhen. Agenda »velikega reseta« se korak po koraku zlovešče uresničuje.

Zakaj?

Dobro si poglejte Tabelo 1 in rubriko »status igralca v igri«: suveren, služabnik, suženj.

Iz slike 3 lahko vidite, da to nevarno igro lažne pandemije in prostovoljnega genocida igramo na zelo nevarnem igralnem polju – v municipalni/komunalni jurisdikciji kot pravne osebe s statusom sužnja.

Kaj še vedno mislite, da ima nekaj (saj je le list papirja), kar ima status sužnja, tudi ustavne pravice ali pa morda človekove pravice?

V sužnjelastniškem času bi lastniki sužnjev verjetno umrli od smeha, če bi sužnji zahtevali svoje pravice. V sliki 3 lahko tudi vidite, da med komunalno komercialno igro in zemeljsko igro življenja ni neposredne povezave.

Pojasnil vam bom grozljivost in težo problema, ki nas tlači:

Naš um zmotno misli, da se igra lažnive pandemije odvija v zemeljski igri življenja in zato razvija strategije znotraj te igre. Vendar je to zelo nevarna past, saj igra v bistvu poteka v komunalno/municiplani komercialni igri v sodelovanju z mednarodno komercialno igro.

Lahko bi ugovarjali: »To ne drži, saj vsi čutimo posledice lažnive pandemije v svojih življenjih.«

Seveda čutimo posledice, ampak vzrok za njih je v igranju komercialnih iger, ki imajo tako uničujoč vpliv na naša življenja.

Lahko bi razmišljali: »Če je tako, potem bom preprosto nehal/a igrati to municipalno/komunalno komercialno igro.«

To bi seveda bila najboljša rešitev. Vendar je za tako rešitev potrebno sodelovanje velikega deleža populacije, kar pa vsi dobro veste, da je zaenkrat to »misija nemogoče«. Ljudje smo odvisni od služb, šol, bolnic, najrazličnejših drugih storitev …

PA TUDI OBLIKO LASTNINE IMAMO VEZANE V TE DVE IGRI!!!

Če torej ni mogoče kar preprosto prenehati z igranjem te igre prostovoljnih sužnjev in se premakniti v zemeljsko igro življenja, kaj pa lahko naredimo? Kaj bi bilo po logiki stvari za narediti?

Če pogledate sliko 4, lahko vidite, da se moramo po logiki stvari »premakniti« v teritorialno mednarodno komercialno igro.

Zakaj?

  1. Zato ker je status avatarja v drugi igri smrti (municipalna/komunalna komercialna igra) suženjski. Nobenih pravic. V tej igri je vaš avatar le franšiza in kot taka se mora franšiza strogo držati franšiznih pogodbenih pogojev.
  2. Zato ker je druga igra smrti likvidirana. V tabeli 1 ste lahko opazili, da je status municipalne igre smrti aktiven, čeprav je igra likvidirana.
  1. Zato ker je status avatarja v prvi igri smrti (teritorialna vojaško-pomorska igra) služabniški. V tej igri obstajajo pravice avatarja, ki sicer niso na nivoju pravic iz zemeljske igre življenja, vendarle pa so pravice pravičnega lastninskega upravičenja (ang. Equitalbe Rights). V tej igri ima avatar, ki je fizična oseba, status upravičenca.
  2. V prvo igro smrti je kot jamstvo vložena biološka in književna lastnina avatarja iz mesa in krvi iz zemeljske igre življenja, ki jo opolnomočeni moramo »izvleči« iz te nagnusne igre in zahtevati PORAVNAVO!
  3. Kot lahko slutite iz slike 4 v prvi igri smrti obstaja neposredna povezava z zemeljsko igro življenja, kar daje možnost, da spet prevzamemo nadzor nad našimi življenji.

Vsak zdrav Um bi si želel igrati zemeljsko igro življenja, ki bi temeljila na gostoljubnosti. In slika 5 jasno kaže, da je takšno stanje družbe lahko doseči le tako, da stopnico po stopnico »prilezemo iz podzemlja/kleti/smrti. Preskakovanje stopnic ne pride v poštev, saj nas v prvi teritorialni vojaško-pomorski komercialni igri čaka biološka in književna lastnina, brez katere naša zemeljska igra življenja/zgodba ni v lasti našega avatarja iz mesa in krvi. Upam, da razumete, da se MORAMO »ustaviti« na tem igralnem polju in modro odigrati »partijo«.

3
Trgovsko-pomorska igra monetiziranih komercialnih papirjev –municipalno-komunalna igrao-pomorska komercialna igra

Ustavimo se na trenutek še enkrat na municipalni/komunalni komercialni igri, v kateri kot avatarji nastopajo pravne osebe (inkorporacije ali družbe z omejeno odgovornostjo): JANEZ PRIMER, REPUBLIKA SLOVENIJA, ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT, POLICIJA, OŠ PREŽIHOV VORANC, VRTEC CICIBAN, ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, UKC MARIBOR …

Če bi se danes odločili, da ne boste več igrali omenjene igre, ker je status vašega avatarja v njej suženjski, jutri v zemeljski igri življenja ne bi več mogli obiskati zdravnika, ne bi več mogli v službo, ne bi imeli bančnih računov, ne bi mogli potovati, ne bi mogli posedovati hiše, avta … Skratka bivanjski pogoji v igri življenja bi bili nevzdržni. Lahko bi sicer skupaj s skupino somišljeniki nekje v oddaljenem kotičku sveta organizirali komuno, ki bi bila samozadostna. Ampak to ni strategija teh materialov.

Zato se boste zagotovo strinjali, da ni dobro igre kar zapustiti, ampak je modro igro mojstrsko odigrati do konca.

Dovolite mi, da vam res na kratko opišem to neverjetno igro. 

Slovenske dežele so prekrite z dvema komercialnima parazitskima igrama. V municipalni komercialni igri je na vrhu plenilske verige inkorporirano zasebno podjetje REPUBLIKA SLOVENIJA d.o.o.

Ne verjamete?

Poskušajmo skupaj najti sledi in dokaze za to, da tako podjetje res obstaja.

Morda veste, da v tej parazitski igri obstaja svetovni register vseh podjetij (franšizni avatarji). Vsakemu podjetju, ki želi poslovati v mednarodnem prometu, je dodeljena številka DUNS. Dostop do nekaterih podatkov o podjetjih je javen. Povezavo najdete tukaj https://www.bisnode.de/upik-en/

Podjetje DUN&BRADSTREET upravlja s tem registrom in slovenska podružnica BISNODE d.o.o. ponuja vpis v ta register tako kot v sliki 6.

Pokukajmo skupaj v ta »skrivnostni« register. To lahko storimo na tej povezavi https://www.bisnode.de/upik-en/

Vpišite v polje REPUBLIKA SLOVENIJA in spodaj poiščite Slovenia in stisnite »Search«.

REPUBLIKA SLOVENIJA je torej podjetje z omejeno odgovornostjo, ki je v svetovnem registru podjetij UPIK, ki ga upravlja podjetje DUN&BRADSTREET, vpisano pod številko 67-294-9935.

Če boste prebrali esej št. 2 Biti pismen, pomeni biti svoboden, boste v njem našli razširjeno iskanje podatkov o podjetju REPUBLIKA SLOVENIJA, ki pa žal v tem trenutku več ni dostopen javnosti.

Kljub temu, pa lahko iz eseja ugotovimo, da to podjetje ponuja storitve vladanja in da je registrirano na otoku Sao Tome and Principe v gvinejskem zalivu. Izvršni generalni direktor podjetja je BORUT PAHOR.

V sliki 9, ki sem jo prekopiral iz eseja št. 2, lahko opazite dve za nas pomembni rubriki: Country Code1 in Activity (SIC)2.

Če boste pogledali na spletno povezavo v opombi 1 in boste ugotovili, da je ISO- International Organization for Standardization oblikovala 3166 3-mestnih kodni številk za posamezne države in neodvisne ali odvisne teritorije. Koda za Slovenijo je 705, za Sao Tome and Principe pa 678.

SIC Code je standardna industrijska klasifikacija (ang. Standard Industry Classification). To je sistem za klasifikacijo industrije s štiri-mestno kodo.3

Številka SIC-9199 – General Government nam ne pove veliko sama po sebi. Lahko bi celo prevedli, da je to generalna vlada, vendar nam pojasnilo razkrije veliko prevaro.4

 

General Government pomeni »vladne ustanove, ki so prvenstveno vključene v zagotavljanje splošne podpore za vlado, ki vključuje osebje, revizijo, nabavne storitve, storitve upravljanja stavb in druge splošne vladne ustanove, ki ne morejo biti klasificirane v druge industrije«.

Če dekodiramo ta komercialni/uradni  jezik, lahko rečemo takole: Republika Slovenija, ki je teritorialna korporacija, »outsourca« najrazličnejše vladne službe privatnim inkorporiranim podjetjem, katerih lastniki niso znani. Celotno administrativno upravljanje Republike Slovenije, ki »posluje« v vojaško-pomorski jurisdikciji/sodni pristojnosti, spretno prenesejo v izvrševanje v popolnoma drugo trgovsko-pomorsko jurisdikcijo na krovno družbo  z omejeno odgovornostjo REPULIKA SLOVENIJA. Zraven seveda spadajo vse prej »javne« službe« v privatna storitvena podjetja, registrirana v »duty free« conah. 

1https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_ISO_3166_country_codes 
2 https://www.naics.com/sic-codes-industry-drilldown/
3 https://en.wikipedia.org/wiki/Standard_Industrial_Classification
 4 https://www.naics.com/sic-industry-description/?code=9199

Dvanajst predpostavk v trgovsko-pomorski municipalni komercialni igri

https://anticorruptionsociety.com/2014/12/10/twelve-presumptions-of-the-court/

Nižja rimska »komunalna« sodišča sploh niso sodišča, saj ne delujejo v skladu s pristno vladavino zakona, ampak v skladu s predpostavkami v zakonu. Iz tega sledi, da če predpostavke, ki jih predstavlja zasebni BAR (ang. British Accreditaion Registry-Slovenska odvetniška zbornica)  ceh, niso ovržene, postanejo fakt/dejstvo in zato stojijo kot resnica v komerciali. Obstaja 12 predpostavk, ki jih je postavil ta zasebni ceh in so:

  1. Predpostavka o javnih evidencah;
  2. Predpostavka o javnih storitvah;
  3. Predpostavka o javni prisegi;
  4. Predpostavka o imuniteti;
  5. Predpostavka o vročitvi sodnega poziva (ang. Summons);
  6. Predpostavka o pridržanju/zaporu (ang. Custody);
  7. Predpostavka o sodišču zastopnikov (ang. Guardians);
  8. Predpostavka o sodišču skrbnikov (ang. Trustees);
  9. Predpostavka o vladi, ki deluje v dveh vlogah, kot izvrševalec in upravičenec;
  10. Predpostavka o izvrševalcu »De Son Tort« ;
  11. Predpostavka o nekompetentnosti ;
  12. Predpostavka o krivdi.

Predpostavka o javnih evidencah govori o tem, da je katerakoli zadeva, ki je pripeljana pred nižje rimsko sodišče, stvar javnih evidenc, medtem ko je v resnici s strani članov zasebnega BAR ceha predpostavljeno, da je poslovna zadeva zasebnega BAR ceha. Dokler ta predpostavka ni ovržena in zavržena z jasno navedbo, da mora biti zadeva v javnem registru, ostane le-ta stvar zasebnega BAR ceha pod njihovimi pravili;

Predpostavka o javnih storitvah govori o tem, da vsi člani zasebnega BAR ceha, ki so prisegli skrivno slovesno absolutno prisego svojemu cehu, potem delujejo kot javni agenti vlade oziroma «javni uradniki«, ki dodatno naredijo prisego javni pisarni, ki odprto in namerno nasprotuje njihovi zasebni in »nadrejeni« prisegi njihovega lastnega ceha. Dokler ta predpostavka ni odprto ovržena in zavržena, stoji/drži  trditev, da so ti člani zasebnega BAR ceha legitimni javni služabniki in zato skrbniki pod javno prisego;

Predpostavka o javni prisegi govori o tem, da vsi člani zasebnega BAR ceha, ki delujejo v vlogi in kapaciteti »javnih uradnikov«, ki so prisegli slovesno javno prisego, ostajajo vezani s to prisego in s tem vezani, da služijo pošteno, častno in nepristransko, kot je to narekovano z njihovo prisego. Dokler ta predpostavka ni odprto izpodbijana, stoji trditev, da člani zasebnega BAR ceha delujejo pod njihovo javno prisego. Če je pravilno izpodbijana, se morajo takšni posamezniki umakniti, saj obstaja konflikt interesov, zaradi česar ne morejo stati pod javno prisego;

Predpostavka o imuniteti govori o tem, da so ključni člani zasebnega BAR ceha v vlogi in kapaciteti »javni uradnikov« delujejo kot sodniki, tožilci in nižji sodniki (ang. Magistrates), ki so prisegli slovesno prisego v dobri veri, imuni pred izrečenimi škodnimi zahtevki in odgovornostmi. Dokler ta predpostavka ni odprto izpodbijana in njihova prisega zahtevana, predpostavka stoji, da so  člani zasebnega BAR ceha kot javni skrbniki, ki delujejo kot sodniki, tožilci in odvetniki imuni na katerokoli osebno  odgovornost za njihova dejanja.

Predpostavka o sodnih pozivih govori o tem, da kot običajno sodni poziv, ki ni ovržen, stoji in se zato nekdo, ki se udeleži na sodišču, predpostavlja, da je sprejel položaj (obtoženec, porotnik, priča) in jurisdikcijo sodišča. Udeležba na sodišču je običajno povabilo s pomočjo sodnega poziva. Dokler sodni poziv ni zavrnjen in vrnjen in se obisk ali udeležba na sodišče predhodno ne zavrne s pisno zavrnitvijo, jurisdikcija in pozicija obtoženega ter obstoj »krivde« stojijo.

Predpostavka o priporu/zaporu govori o tem, da kot običajno sodni poziv ali zaporni nalog, ki ni ovržen stoji in zato je nekdo, ki se udeleži na sodišču domnevno stvar in je zato lahko zadržan v priporu (to se nanaša na mrtve pravne fikcije, ne-človeške »OSEBE«, za katere so pravila in uredbe korporativnih držav napisane). Pazniki lahko zakonito hranijo le lastnino in »stvari«, ne pa tudi mesa in krvi bitij, ki posedujejo dušo. Dokler ni ta predpostavka odprto izpodbijana z zavrnitvijo sodnega poziva in/ali na sodišču, ta predpostavka stoji in stvar in lastnina in zato vas lahko pazniki zakonito pridržijo v zaporu/priporu.

Predpostavka o »sodišču skrbnikov/varuhov (ang. Court of Guardians)« govori o tem, da ker si lahko na seznamu kot »rezident« in varovanec lokalne oblasti in imaš na potnem listu črko P, pomeni da si revež/berač in zato pod skrbniško močjo oblasti in njenih agentov, ki deluje kot »sodišče skrbnikov«. Dokler ni ta predpostavka odprto izpodbijana tako, da demonstriraš da si oboje, vrhovni skrbnik in vrhovni izvrševalec zadeve (trust) pred sodiščem, ta predpostavka stoji in si avtomatično berač in blaznež in moraš zato ubogati pravila uradnika skrbnikov (sodnih uradnikov sodišča).

Predpostavka o »sodišču za skrbnike« govori o tem, da člani zasebnega BAR ceha domnevajo, da si sprejel skrbniško pisarno kot »javni služabnik« in »vladni uslužbenec« samo s tem, da si prisoten na nižjem rimskem sodišču, saj so ta sodišča vedno za javne skrbnike pod pravili krivde in rimskega sistema. Dokler ni ta predpostavka odprto izpodbijana tako, da izjaviš, da si samo obiskovalec s »povabilom«, da bi razjasnil stvari in da nisi vladni uslužbenec ali javni skrbnik v tem primeru, ta predpostavka stoji in se šteje kot najpomembnejši razlog da lahko zahtevajo jurisdikcijo – samo zato, ker ste se »pojavili«.

Predpostavka o vladi, ki deluje v dveh vlogah, kot izvrševalec in upravičenec, govori o tem, da za obravnavano zadevo zasebni BAR ceh imenuje sodnika v kapaciteti/vlogi izvrševalca, medtem ko je tožilec v kapaciteti/vlogi upravičenca v trustu za tekočo zadevo. Dokler ta predpostavka ni odprto izpodbijana da dokažeš pred sodiščem, da si ti oboje, vrhovni varuh in vrhovni izvrševalec v trustu, predpostavka stoji in si avtomatično skrbnik in moraš zato upoštevati pravila izvrševalca (sodnika).

Predpostavka o izvrševalcu »De Son Tort«5 je predpostavka, ki govori o tem, da če obtoženi poizkuša uveljaviti svojo pravico kot izvrševalec in upravičenec do svojega telesa, uma in duše, deluje kot izvrševalec De Son Tort ali »lažni izvrševalec«, ki izziva »upravičenega« sodnika kot izvrševalca. Zato sodnik domneva svojo vlogo »pravega« izvrševalca in te ima pravico aretirati, pridržati, kaznovati ali prisiliti v psihiatrično ocenjevanje. Dokler ni ta predpostavka odprto izpodbijana, vendar ne samo z uveljavljanjem tvojega položaja kot izvrševalca, ampak tudi z izpraševanjem ali sodnik išče način, da bi deloval kot izvrševalec De Son Tort, ta predpostavka stoji in sodnik zasebnega BAR ceha lahko poišče pomoč sodnega sluge/varnostnika ali policije, da uveljavi njegovo lažno zahtevo.

Predpostavka o nekompetentnosti govori o tem, da si ignoranten glede zakona, zato si nekopetenten, da bi se sam predstavljal in primerno branil. Zato ima sodnik kot izvrševalec pravico, da te aretira, pridrži, kaznuje ali prisili v psihiatrično ocenjevanje. Dokler ta predpostavka ni odprto izpodbijana tako, da je jasno, da poznaš svoj položaj kot izvrševalec in upravičenec in aktivno ne prerekaš in ugovarjaš katerokoli nasprotno predpostavko, potem ta stoji do časa zagovora, da si nekompetenten in sodnik lahko stori vse, da bi bil ubogljiv.

Predpostavka o krivdi govori o tem, da ker je to domnevno zasebni poslovni sestanek BAR ceha, si kriv ne glede na to, če se opredeliš kot »kriv« se sploh ne opredeliš ali se opredeliš kot »nisem kriv«. Zato dokler nimaš v naprej pripravljene Zaprisežene pisne izjave o resnici in predlog o zavrnitvi skrajnega poseganja (ang. Prejudice) v javne evidence ali daš ugovor, potem obvelja predpostavka, da si kriv in zasebni BAR ceh te lahko zadrži, dokler ni pripravljena obveznica, ki garantira znesek, katerega ceh želi profitirati od tebe.

Kratek povzetek o obeh nevarnih komercialnih igrah smrti – teritorialni in municipalni komercialni igri

Nedvomno ta kratek esej ne more podrobno pojasniti vseh elementov obeh komercialnih iger. Namenjen je temu, da s pomočjo informacij, ki jih vsebuje, pridobite občutek o razsežnostih labirinta laži, v katerem se človeštvo nahaja.

V nadaljevanju našega druženja bo ta občutek prehajal v modrost, s pomočjo katere bomo lažje ubranili naše dostojanstvo in božansko veličino nasproti nebožanskemu.

Pomembno je vedeti, da je klet 2 porušena – municipalna komercialna igra je od 5. 11.2020 LIKVIDIRANA, torej je PROPADLA. Vsak, ki v tej igri v tem trenutku še igra, dela to popolnoma na svojo roko.

To je zelo pomembno, kajti v komercialni igri STVARI – PRAVNIH OSEB, morajo le-te imeti zavarovane odgovornosti. To so družbe z omejeno odgovornostjo, ki je omejena do zneska zavarovanja.

S tem vedenjem lahko slutite, da bo naša odporniška pravna strategija usmerjena v pritisk na zavarovanje odgovornosti v tej jurisdikciji/sodni pristojnosti.

Seveda je logično, da se nujno moramo premakniti iz te igre, v kateri so naši avatarji samo listi papirja/stvari in ne živa bitja. Naš status, položaj in kapaciteta sta v tej igri suženjska. V rimskem civilnem pravu se takšno stanje imenuje capitis de minutio maxima6 ali maksimalno zmanjšana kapaciteta.

 

 5Oseba brez pravne avtoritete, ki predvideva nadzor na umirajočo lastnino kot da bi bili izvrševalec.
 6https://en.wikipedia.org/wiki/Capitis_deminutio

Prav tako je pomembno vedeti, da je klet 1 v popravilu – teritorialna igra je od leta 1933 v stečajnem postopku, ki še kar traja, čeprav je tudi obstoj te igre zelo vprašljiv. Sam sem prepričan, da se s »svetlobno hitrostjo« približuje konec tudi tej nagnusni igri. Ker je bila Republika Slovenija »ustanovljena« v pogojih stečajnega postopka, veljajo v bistvu izredne razmere že od njenega nastanka pa vse do danes.

Zato ta jurisdikcija/sodna pristojnost ni opredeljena samo mednarodnem trgovsko-pomorskem pravu, ampak tudiv vojaško-admiralitetnem pravu. Zato ji »strokovnjaki« pravijo vojaško-pomorska jurisdikcija globokih morij.

To je igra »umirajočih (ang. Decedent) živo rojenih oseb«,ki so naši avatarji v tej igri (to je poporodni material, ki je ostal po vašem porodu v bolnici (preberite si esej št.4 Izvor vsega zla – Dobrodošli v deželo zombijev). Status, položaj in kapaciteta naših avatarjev v tej igri se imenuje capitis de minutio mimima ali status pravičnega lastninskega upravičenja. V tej igri veljajo mednarodne pogodbe, ustava in vsi sprejeti zakoni, odrebe, odloki …

V to igro so naše zavedene in prevarane mame »vložile« našo biološko in književno lastnino in prepričan sem, da seboste strinjali, da moramo prevzeti nadzor nad to lastnino, da jo bomo lahko »potegnili« ven iz nje in zahtevali PORAVNAVO.

Zaključna misel

V tem kratkem sestavku sem vam želel približati trenutno situacijo vseh nas iz malce drugačnega/«skritega« zornega kota. Koronavirus in čisto vse, kar se dogaja v municipalni komercialni igri, ki jo ves čas aktivno igramo, saj so naša življenja odvisna od te igre, temelji na domnevah/predpostavkah, ki so po mojem občutku popolnoma bizarne. V tej igri je vse LAŽ. Celo to je laž, da ta igra sploh še obstaja.

Celo teritorialna komercialna igra je tik pred likvidacijo in upam, da mi je uspelo pokazati, da je vso to pLandemično besnenje banditov in norcev usmerjeno v »Veliki reset« Klausa Schwaba in njegove bande, kateri naj bi omogočil »igranje« ultimativne Satanove igre, ki bo dokončno pokopala človeštvo.

»Ničesar ne boste posedovali, ampak boste srečni (You will own nothing and you will be happy),« je slogan Svetovnega gospodarskega foruma.

Takšen slogan je žalitev za človeško dostojanstvo in njegovo prvobitno skrbniško vlogo nad vso živo in neživo naravi v zemeljski igri življenja.

Če torej želimo izpolniti svoje poslanstvo in kozmično »pogodbo« se moramo ustvarjalno in domiselno upreti tej nagnusno sprevrženi viziji močvirskih stvorov. Besedi ustvarjalno in domiselno pa nakazujeta na to, da poleg »Bidenove in Trumpove« poti obstaja še tretja pot (ali tretje poti) – to je pot odločnega NE igranju katerekoli satanistične in sprevržene igre.

                                                                                                                                                                                                        Primož via Ljudska pisarna

Vse pravice pridržane.